Maša na dan Brezmadežnega spočetja Device Marije in Ambroževa maša za čebelarje v cerkvi na Dobu

Tako hitro minejo dnevi – komaj smo zapustili poletne dni za sabo, že je tu jesen in veseli december. In že je tu advent, čas pričakovanja in priprave. Se vam kdaj zgodi, da kar naenkrat ugotovimo, da že gorijo dve ali tri svečke na adventnem venčku, mi pa nismo zares začutili njihovega pomena? Škoda bi bilo, da bi advent, ta dragoceni čas tišine in upanja, le zdrvel mimo nas. Advent je čas, ko nas štiri svečke na venčku opominjajo na Jezusov prihod. Vsaka od njih osvetli korak bližje k največjemu daru – Božjemu rojstvu. A hkrati nam ponuja tudi priložnost, da se sami notranje pripravimo. Pomembno je, da se ustavimo, prižgemo svečko s toplino v srcu in se povežemo s tistim, kar je resnično pomembno.

Tu je že druga adventna nedelja. Prižgali smo drugo svečko na venčku. In druga adventna nedelja sovpada z dnevom Brezmadežnega spočetja Device Marije. Se spomnite, kaj ji je rekel Angel? Angel ji je rekel: »Ne boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu.« (Lk 1,30) Je pa na dan pred dnevom Brezmadežnega spočetja Device Marije godoval še en svetnik. Namreč sveti Ambrož, zavetnik čebelarjev. Tako so v cerkvi svetega Martina na Dobu v nedeljo, 8. decembra 2024, opravili mašo za oba dneva. Za Brezmadežno spočetje Device Marije in Ambroževo mašo za žive in pokojne čebelarje. Pri maši so se s prapori Čebelarskih društev zbrali čebelarji in praporščaki iz Čebelarskega društva Krtina Dob, ČD Dolsko, ČD Lukovica, ČD Ljubljana Moste-Polje, ČD Mengeš, ČD Moravče in ČD Domžale. Mašo je daroval Jure Ferlež, župnik Župnije Dob, za petje pa je poskrbel mladinski cerkveni pevski zborček. 

Lepo okrašen oltar s sliko svetega Ambroža s čebeljimi pridelki, kipom Device Marije z Jezusom v naročju ter  adventnim venčkom, na katerem je zagorela že druga svečka, so k sveti maši ob deseti uri privabile množico faranov Doba in okoliških vasi. Cerkveno leto je res bogato oblikovano, že na začetku praznujemo svetega Miklavža, svetega Ambroža in Brezmadežno. Trije lepi prazniki za mlajše in starejše, na katere se vsi radi pripravljamo. Vse to pa se dogaja na čudovito podlago adventnega časa, radostnega pričakovanja božiča. Slovesni nezapovedani praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije ali na kratko Brezmadežna, se praznuje v vsej svoji veličini. Vsebina praznika izhaja iz prepričanja vernikov, da je bila Marija že ob spočetju v telesu matere Ane (to spočetje je bilo samo po sebi čisto naravno) obvarovana madeža izvirnega greha, zato je bila njena duša vsa čista, vedno nagnjena k temu, da dela dobro in da jasno spoznava Boga in njegovo voljo v svojem življenju.

Kaj pomeni beseda Brezmadežna? Uporabljamo jo za Jezusovo mamo Marijo, ki je bila od prvega trenutka življenja naprej, ko je zaživela pod srcem svoje mame Ane, brez madeža vsakega greha. Madež je packa, nekaj, kar pade na lepo stvar in jo umaže. Tako greh umaže našo dušo, naše srce. Ker je Bog vedel, da bo Marija nekoč rodila Jezusa, je poskrbel, da bo tudi Jezus rastel pod srcem, ki ne bo niti najmanj umazano od greha. Zato je Marijo posebej varoval. Dragi starši in vsi odrasli: ali je mogoče biti brezmadežen? Brez posebnega pomisleka bomo rekli, da ne. Saj je naša izkušnja, da greh naredimo kar mimogrede, brez posebnega napora ali namena. Ne znamo, kaj šele moremo, si predstavljati, da pa res ne bi imeli nobenega greha. Zato pa Marija še jasneje zasije nad našo klavrno vsakdanjo izkušnjo. Prav je tako, da je bila greha obvarovana ona, ki je svetu rodila Zveličarja, je menil Janez Zlatousti. In prav je, da se ji priporočamo, da bi mogli posnemati vsaj nekaj njenih kreposti.

V tem adventnem času vam želim, da se umirimo ob prvi svečki in z mirnostjo ter molitvijo in dobrimi deli do božičnega večera uživajmo v vsakem trenutku poti. Bodimo hvaležni za toplino doma, za mir v naši deželi in za ljubezen ljudi okoli sebe. Advent je čas, ko nas družina in skupnost spomnita na to, kar je v življenju zares dragoceno. Naj bo prižiganje adventnih svečk poseben dogodek, ki ga pričakujemo z navdušenjem: zberimo se ob venčku, prižgimo svečko, spijemo skodelico čaja ali vroče čokolade, preberimo zgodbo, skupaj molimo. Naj plamen sveč postane tudi plamen v vaših srcih – plamen upanja, miru, veselja in ljubezni. Ko bo božič potrkal na vrata, naj nas ne najde preprosto “pripravljenih”, temveč polnih. Polnih radosti, ki smo je zbrali v adventnem času. Polnih ljubezni, ki smo jo podarili drugim. In polnih vere, ki smo jo razsvetlili z notranjo tihoto in s pogumom, da smo si vzeli čas za tisto, kar šteje.

Ambroževe maše so priredila številna društva širom Slovenije. Slovesnost počastitve spomina na svetega Ambroža je lepa priložnost za ovrednotenje domačega čebelarstva in obenem tudi zaključek čebelarskih opravil in čebelarskega leta. V zimskem času čebele počivajo in utrip dela v čebelnjaku se za nekaj časa ustavi. Čas po godu svetega Ambroža je zato najprimernejši za prebiranje strokovne literature o čebelarstvu in za udeležitev kakšnega predavanja o zdravstvenem varstvu čebel. Zima je tudi primeren čas za pripravo in izdelavo opreme, satnikov in panjev. Izdelkov iz čebeljih pridelkov, ki so čudovito darilo narave oziroma čebel, ne bi bilo brez čebelarja. Ena čebela bi morala za kilogram medu sedemkrat obkrožiti svet, zato je prav, da cenimo in spoštujemo vsako kapljico, kot so jo cenili in spoštovali naši predniki in kot jo je cenil in spoštoval sveti Ambrož.

Naj medi!

Naj bo ta advent zares naš – čas, ko bomo z roko v roki z družino, s prijatelji in z Bogom našli pravo luč, ki ne sveti le na adventnem venčku, ampak v našem srcu.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar