Ljudski misijon 2026: Podaj mi roko

DJD 28. september, 2026

756 2 min. za branje

V petek, 25. septembra, so v cerkvi s simbolično predajo ključa misijonarjem na Brdu in v drugih cerkvah, ki sodijo pod soupravo župnika Bernarda Rožmana, začeli letošnji ljudski misijon, ki ga vodijo bratje kapucini. Brat kapucin Joško Smukavec, brat kapucin Luka Modic in sestra Grażyna Mech iz reda frančiškank Marijinih misijonark bodo z različnimi duhovnimi spodbudami in srečanji v teh dneh poskušali nagovoriti in poživiti naša župnijska občestva.

Tokratni ljudski misijon, ki v župniji poteka pod geslom »Podaj mi roko«, je prvi po skoraj štiridesetih letih. Po prvih dneh je videti, da so ga številni verniki že težko pričakovali. Misijonarji so se med ljudi podali že v soboto, 26. septembra. Z nekoliko drugačnim pristopom so želeli nagovoriti tako verujoče kot tudi neverujoče. V središču Lukovice so mimoidočim ponudili kapučino, ob njem pa je bilo priložnosti tudi za kakšno zabavno besedo in predvsem za pogovor. Eden od patrov je očitno presodil, da je nekaj besed premalo, zato si je vzel čas za daljši pogovor. Prav to je eden od namenov misijona – stopiti med ljudi, jih poslušati in jim podati roko.

Zvečer so v Društveni dvorani v Krašnji pripravili pogovorni večer, ki ga je povezoval Toni Praznik. Najprej je spregovoril o različnih vejah frančiškovega reda. Frančiškov red sestavljajo redovni bratje oziroma manjši bratje, ki se delijo na tri glavne veje:

Manjši bratje (OFM) oziroma frančiškani, ki poudarjajo uboštvo, delo v župnijah in oznanjevanje,
Manjši bratje konventualci (OFMConv) oziroma minoriti, za katere je značilno življenje v večjih skupnostih oziroma konventih ter poudarek na občestvenem življenju,
Manjši bratje kapucini (OFMCap), ki so izšli iz prenove reda in jih zaznamujejo puščavski duh, preprostost in značilni habit.

Seveda obstajajo tudi različne oblike ženskega frančiškanskega redovništva. Poznamo tudi Frančiškov svetni red (FSR oziroma OFS), ki je namenjen laikom, tako poročenim kot neporočenim, pa tudi duhovnikom, ki živijo v svetu in se ravnajo po duhu sv. Frančiška. Obstajajo tudi skupnosti redovnic in redovnikov, ki delujejo v aktivnem življenju, na primer šolske sestre in frančiškanke.

Nato je vsak od misijonarjev povedal svojo življenjsko zgodbo – od začetkov pa vse do danes. Ob pripovedih ni manjkalo ne začudenja ne smeha, predvsem pa se je pokazalo, kako različne poti lahko človeka pripeljejo do istega poslanstva.

Nedelja je Gospodov dan in tudi v času ljudskega misijona ni bilo nič drugače. Pri sveti maši v Krašnji smo imeli tokrat posebno priložnost sodelovati pri blagoslovu štol in jopice. Saj vendar ne gre, da bi sestra nosila štolo.

Popoldne smo se odpravili na misijonarsko romarsko pot na Zlato Polje. Ob postankih smo prisluhnili pričevanjem misijonarjev, se ustavili v molitvi in skupaj nadaljevali pot. Romarsko pot smo sklenili na nogometnem igrišču, kjer smo prisluhnili nagovoru sestre Grażyny. Sledile so litanije v cerkvi svete Marije Magdalene. A s tem dan še ni bil končan. Vrnili smo se na nogometno igrišče, kjer so domačini pripravili bogato pogostitev. Sicer smo bili dobrot deležni že pri Zajčevih, približno na polovici romarske poti.

Ljudski misijon se je tako že v prvih dneh pokazal kot priložnost za srečanje – z Bogom, z misijonarji in predvsem drug z drugim. Kajti geslo »Podaj mi roko« ni namenjeno le besedam, ampak tudi dejanjem.