Farno žegnanje v Domžalah

Enega izmed večjih praznikov župnije Domžale predstavlja obletnica posvetitve cerkve, tako imenovano farno žegnanje. V domžalski župniji se od leta 1978 praznuje žegnanje na rožnovensko nedeljo, oziroma prvo nedeljo v oktobru, kar naj bi sovpadalo z obletnico župnije in posvetitve oltarja. To je za župnijo vesel in prazničen dan. Naša župnijska cerkev je bila posvečena davnega leta 1908. Žegnanjsko nedeljo smo v Župniji Domžale praznovali na 27. navadno nedeljo med letom – roženvensko nedeljo, 2. oktobra 2022.

Nedelja je bila res vesela in praznična, saj je na dan farnega žegnanja sveto mašo ob osmi uri daroval Andrej Svete, duhovni pomočnik župnije Domžale, ki je v pridigi spregovoril o besedi cerkev, ki ima dva pomena. Na eni strani pomeni občestvo kristjanov, na drugi strani pa pomeni stavbo (prostor), v kateri se kristjani zbiramo.

Kristjani smo v Božje kraljestvo priobčeni s krstom in okrepljeni z zakramenti, ki nam jih podeljuje duhovnik, hodimo vsak po svojih življenjskih poteh. Zbiramo pa se v zgradbi, ki jo prav tako posveti škof, preden se začne uporabljati za bogoslužje. Posvetitve cerkve se vsako leto spominjamo na žegnanjsko nedeljo in se zahvaljujemo za stalno Božjo navzočnost in vse zakramente in milosti, ki nas združujejo in krepijo v Ljubezni in utrjujejo našo vero v Kristusu. Tako se je g. Andrej v pridigi dotaknil vsakega izmed navzočih, ne glede na starost. Vsak je prepoznal sebe, lahko tudi večkrat, saj se prevečkrat izgovarjamo in pregovarjamo o stvareh, ki so v življenju samoumevne in nujne.

Tako smo 2. oktobra 2022, v cerkvi Marijinega vnebovzetja na Goričici slovesno praznovali 114. obletnico posvetite naše župnijske cerkve in ustanovitve župnije oziroma žegnanjsko nedeljo. Na posvetitev domžalske cerkve, ki jo je 25. septembra 1908 posvetil takratni škof Anton Bonaventura Jeglič, se je takratno domžalsko občestvo skrbno pripravljalo. V dneh od 19. do 27. septembra se je v Domžalah prvič vršil sveti misijon, ki so ga vodili očetje lazaristi. Kronike tudi pišejo, da so prelepo okrasili notranjo in zunanjo podobo cerkve. Na slovesnem dogodku je igrala godba na pihala, pritrkovalci pa so spremljali prihod škofa in 25 povabljenih duhovnikov. Slovesnosti se je udeležilo okrog 3600 ljudi. Ustanovitev župnije je pomenila velik mejnik ne le za župnijo, ampak za celoten kraj. Takratni dušni pastir Franc Bernik se je od tega dne lahko samostojno odločal in vodil celotno versko oskrbo. Mnogi duhovniki so v teh 114 letih zapustili neizbrisljivo dediščino, ki je župnijo pripeljala do današnjih dni, ko jo vodi mag. Klemen Svetelj, ob pomoči duhovnih pomočnikov Andreja Sveteta in Gregorja Luštreka. Dnevno tako lahko prejemamo dragocene darove v tem svetem hramu, zato smo tudi povabljeni, da zanj skrbimo, se udeležujemo svetih daritev in se nenehno posvečujemo v življenju za Kristusa, ki je vir življenja in naše upanje.

Oktober pa je tudi mesec rožnega venca. “Moli, moli rožni venec, ljubljeni slovenski krov, zvesto nad teboj počival bo Marijin blagoslov!” se glasi Marijina pesem, ki so jo odlično zapele članice in člani cerkvenega MePZ župnije Domžale, pod vodstvom zborovodkinje Ksenije Kozjek in organista Janeza Kozjeka.

Mesec oktober je mesec, ki je na poseben način posvečen rožnovenski Materi božji. Ali kdaj pomislimo, kako lepo ime ima ta molitev? Rožni venec! Kakor da bi se sprehajali po čudovitem rožnem vrtu in med Gospodovo molitvijo in molitvijo Zdrave Marije, vpletali skrivnosti o Jezusovem življenju na zemlji – od skrivnostnega spočetja, rojstva, darovanja, najdenja v templju, njegovega sprejema odrešenja, pa do popolnega darovanja na križu. Častimo ga ob njegovem vstajenju, vnebohodu, prejetju Svetega Duha in povzdignjenju Device Marije v Kraljico nebes. To, na videz preprosto ponavljajočo se molitev pa ob premišljevanju razumemo kot povzetek celotnega evangelijskega oznanila, ob katerem odmeva večni Marijin magnifikat. Oktober je v pravem pomenu mesec svetega rožnega venca, zato ga bomo ves oktober molili pred vsako sveto mašo. 7. oktobra bomo obhajali praznik blažene Device Marije presvetega rožnega venca, 13. oktobra pa se bomo spominjali zadnjega prikazanja v Fatimi, pri katerem se je sveta Devica razodela kot rožnovenska Mati Božja. Bog je v svojem usmiljenju podelil tej molitvi posebno učinkovitost tako za ohranitev vere kot za obrambo Cerkve pred sovražniki in tudi za obvarovanje sveta pred vojnimi katastrofami. Ker namreč rožni venec ponavzoča Marijo, je najmočnejše orožje proti satanu. Kraljica miru je poseben pomen pripisala skupni molitvi rožnega venca v družini. V trenutku razbesnelega napada peklenskih sil na družino, ima rožni venec moč zvezati zmaja in obvarovati družino pred njegovim zalezovanjem.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar