Farni praznik Karmelske Matere Božje v Češnjicah nad Blagovico
Ob godu Karmelske Matere Božje, ki smo ga letos obeležili v nedeljo, 16. julija 2023, se mnogi radi zatekajo k njej v hvaležnost za vse Božje dobrote. Posebno slovesno je bilo to nedeljo tudi v cerkvi Karmelske Matere božje v Češnjicah, ki je najvišje ležeča cerkev na območju občine Lukovica.
Na farni praznik Karmelske Matere Božje je sveto mašo skupaj s stalnim diakonom v župniji, Janezom Rožmanom, daroval župnijski upravitelj Bernard Rožman. Stalnega diakona je Bernard po koncu svete maše tudi predstavil.
Pri sveti maši je župnijski upravitelj Bernard spregovoril o Karmelski Materi Božji, o karmeličankah in škapulirju ter tudi o tem, da so v čast Karmelski Materi Božji v Sloveniji posvečene tri župnijske in štiri podružnične cerkve. V zvezi z redovnim redom smo izvedeli, da pri nas v Sloveniji redovniki karmeličani nimajo svojega samostana, redovnice karmeličanke pa imajo svoji hiši v Sori pri Medvodah in v Mirni Peči pri Novem mestu. Zanimiv je tudi podatek o nastanku redovne skupnosti, ki sega v 12. stoletje. Na goro Karmel, ki jo poznamo iz Svetega pisma Stare zaveze, ko se je na njen prerok Elija soočil s krivimi preroki in dokazal, kdo je pravi Bog, se je podal vojak – križar Bertold, ki se je zaobljubil, da bo postal puščavnik, če jim Bog nakloni zmago nad muslimansko prevlado. Kristjani so zmagali in Bertold se je z desetimi tovariši naselil v Karmelu pri votlini, v kateri je po izročilu bival prerok Elija. Imenovali so se bratje Device Marije Karmelske. S tem je bil ustanovljen karmeličanski red.
Po koncu svete maše, so Karmelsko Mati Božjo ponesli tudi med travnike, njive in gozd s prošnjo, da nas obvaruje hudega. Po koncu procesije, med katero so se pele litanije, za odpev pa je poskrbel cerkveni mešani pevski zbor iz Češnjic pod taktirko zborovodje in organista Matjaža Pestotnika, je sledil še blagoslov del, ki so jih opravili v župniji. Tako je župnijski upravitelj Bernard blagoslovil obnovljeni križ z razpelom, nov polkna v zvoniku, nov oporni zid ter urejeno okolico cerkve. Tokratni farni praznik je bil slovesen tudi zaradi številnih del, ki so jih opravili v cerkvi in okolici cerkve kot dokaz, da je vse mogoče, če je Božje varstvo in volja ljudi, ki ne da le da znajo ohraniti zaupano jim cerkev, ampak jo tudi vzdrževati in ji dajati dodatno vrednost, da bo služila tudi naslednjim rodovom. Tu mislim predvsem na nov oporni zid. Naj Karmelska Mati Božja prosi, ne samo za vse ljudi, ki sodijo pod njen plašč, ampak tudi za vse nas.
Avtor: DJD; Foto: DJD
