Prelepi krasni adventni čas. Gospod nam je bliže, ker si vzamemo več časa Zanj. Zato smo blagoslovljeni, da po božje nagrajeni za našo pripravljenost družiti se z Gospodom. Zato smo tudi bolj veseli, zadovoljni, lažje se odpiramo sobratu, lažje odpustimo, lažje se odločimo za spremembe. Vse to rodi sad, ki je v zgodovini odrešenega človeka že mnogokrat nasitil na milijone lačnih duš. Zato se le ozrimo v čas naših dedkov in babic in pomislimo, kakšno dediščino dobrih zgledov so nam zapustili.
Čas je, da obrišemo prah s kakšne kreposti, ki so jo naši očetje s strahospoštovanjem živeli. Sadove bomo lahko položili poleg jasli in se kot Marija s slavospevom zahvalili Stvarniku. Gospod je milostljiv. Vsak od nas je prav gotovo že izkusil njegovo dobroto, njegovo ljubezen, rešitev iz zanke zla. Smo se mu zahvalili in priznali, da so milosti prišle od Njega, ali smo zasluge pripisali naključju, morda celo sebi? Dal nam je vero, starše, prijatelje, življenjske sopotnike in potomce, blagostanje, dobrote zemlje in duha, zakramente, možnost novega začetka, obljubo odrešenja in večnega življenja. Dragi brat, draga sestra, opevajmo skupaj Gospodove milosti na veke.
Prišla je četrta adventna nedelja. Prižgali smo četrto svečko na adventnem venčku. Zjutraj smo se zbudili v mrzlo, a lepo jutro. Svetloba štirih svečk je močna, pridodamo še svetlobo svečke Luči miru iz Betlehema in svetloba je popolna. Hitimo k sveti maši. Mašo na četrto adventno nedeljo, 22. decembra 2024, je v cerkvi Marije Vnebovzete v Domžalah daroval Andrej Svete, duhovni pomočnik v Župniji Domžale. Da je četrta adventna nedelja potekala še bolj slavnostno v pričakovanju Njega, so poskrbeli pevke in pevci Cerkvenega mešanega pevskega zbora Župnije Domžale z organistom Anžetom Kozjekom in zborovodjem Martinom Kozjekom, ki so prepevali nabožne pesmi ravno prave za ta čas, saj je še samo dva dni do rojstva deteta Jezusa. Novorojeni je vedno bliže.
Bog je Odrešenika napovedoval od nekdaj, že več stoletij pred njegovim rojstvom. V določenem času se bo učlovečil in prišel izpolnit Očetovo voljo naj nas posveti in za vselej odreši. Tudi danes, na zadnjo adventno nedeljo, k nam prihaja Bog. Blizu je! Ali ga bomo sprejeli z odprtim srcem? Ali ne bodo morda vrata ostala ob njegovem prihodu zaprta kot so bila zaprta vsa vrata v Betlehemu ob njegovem rojstvu, da se je kralj moral roditi v skromni štalici izven mesta? Kaj nam narekuje vest? Kako se pripravljamo na praznike? Zato je v tem času še kako pomemben rek, »če zapustiš praznike, bodo prazniki zapustili tebe«. Prazniki so danes zelo drugačni kot so bili včasih. Božič je bil včasih delovni dan, dopust je bil prepovedan. Trgovine pred prazniki niso smele ponujati pomaranč in podobnih dobrot, prav tako nisi smel oziroma mogel dobiti smrečice za božično drevesce, vsega pa je bilo na pretek že dan po božiču. Vseeno pa smo tudi otroci po vzdušju v zavetju doma vedeli: to je Sveti večer, to je Sveti dan in smo praznike lepo doživljali!
In kaj delamo sedaj? Na božič imamo dela prost dan. Lahko se nemoteno tudi ali pa predvsem zunanje v hrupu in blišču pripravljamo na praznovanje, v bistvu pa nas tako praznovanje pušča prazne in nepotešene. Morda so trenutne stiske po celem svetu začetek nekega preporoda, da se bomo pričeli spravljati sami s seboj, z drugimi in tisto, kar je ponudil Jezus: resnična sprava z Bogom. Zaenkrat kaže, da postaja Evropa vedno bolj poganska. Kljub temu kristjani praznujmo božič z novorojenim Bogom v srcu, pripravimo Detetu tople jaslice v svojih srcih! Še prej pa poglejmo, če je v naših srcih ostalo še kaj bolnih in temnih kotičkov.
Avtor: Miro Pivar; Foto, video; Miro Pivar
