Čebelarska maša v cerkvi svetega Jožefa na Viru
7. decembra goduje sveti Ambrož, cerkveni učitelj ter zavetnik čebelarjev in voskarjev. Ob koncu čebelarske sezone se zato čebelarji želijo zahvaliti za dobrine, ki so jih prejeli od marljivih čebel. Še posebej pa je maša posvečena vsem rajnim čebelarjem. Na dan svetega Ambroža, cerkvenega učitelja ter zavetnika čebelarjev je navada, da se na njegov god čebelarji zberejo pri sv. maši, v zahvali za minulo čebelarsko sezono in s prošnjo za uspeh v prihodnji sezoni. To lepo tradicijo ohranjajo v mnogih krajih po Sloveniji.
Tudi Čebelarska družina Vir pri Domžalah je tako kot v skoraj vseh krajih po Sloveniji povabila čebelarje in ljubitelje narave k sv. maši v počastitev zavetnika čebelarjev sv. Ambroža ter za pokojne in žive čebelarje. Sv. maša je potekala v sredo, 7. decembra 2024, v farni cerkvi sv. Jožefa na Viru pri Domžalah, sveto mašo pa je daroval župnik Župnije Vir Vito Urbanija.
Ambroževe maše so priredila številna društva širom po Sloveniji. Slovesnost počastitve spomina na sv. Ambroža je lepa priložnost za ovrednotenje domačega čebelarstva in obenem tudi zaključek čebelarskih opravil in čebelarskega leta. Pri maši so se spomnil vseh čebelarjev, ki so delovali na Viru in okolici, zato so se jim zahvalili za promocijo in delovanje v čebelarstvu, ki so jih prenesli na današnje rodove, virski župnik Vito Urabnija pa je blagoslovil sladkor, katerega so po maši čebelarji odnesli domov za hranjenje čebel v naslednji sezoni.
Ob koncu svete maše je Mojca Grojzdek prebrala nekaj besed o čebelah ter o zdravilnosti čebeljih pridelkov. Po blagoslovu so skupaj odšli še na ploščad pred cerkvijo Sv. Jožefa, kjer so vse čakale medene dobrote v trdi in tekoči obliki. Skupaj so se še poveselili in kaj pogovorili ob dobrotah, ki jih je pripravila Čebelarska družina Vir.
O svetem Ambrožu
Sveti Ambrož, zavetnik čebelarjev, goduje sedmega decembra. Z njegovim življenjem je povezanih veliko legend, ena izmed bolj znanih govori o tem, kako se je Ambrožu še kot dojenčku, ki je na dvorišču spal v zibelki, na glavo usedel roj čebel. Pestunja, ki ga je varovala, je začela kričati in klicati na pomoč. Ambožev oče – veljal je za izvrstnega in izkušenega čebelarja – je ukazal naj pustijo otroka na miru in naj čebel nikar ne poskušajo pregnati rekoč, da se bo roj čez čas sam dvignil. Res se je zgodilo tako in otroka ni pičila niti ena sama čebela. Po tem dogodku je oče dal fantu ime Ambrozij. Ambrozija je grški izraz za mano, ki velja za hrano bogov in z uživanjem le-te si deležen večne mladosti in nesmrtnosti. Ambrozij je postal slaven vojskovodja, konzul Ligurije, l. 374 pa je bil proglašen za nadškofa. Bil je tudi pesnik in glasbenik, posebej znana je njegova ambrozijanska himnika. V cerkev je uvedel ljudsko petje. Ambrozij je bil po smrti proglašen za svetnika, čebelarji (in voskarji) pa so ga vzeli za svojega zaščitnika.
Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Viktor Svetlin
