Potem, ko se sveti Miklavž odpravi k počitku, pride na svoj račun Božiček, ki sicer nima takšne tradicije, kot jo imata sveti Miklavž in dedek Mraz, a če se gre za obdarovanje, je zagotovo dobrodošel.
Če sive lase povzročajo darila že svetemu Miklavžu, kako jih ne bi tudi Božičku? Glave si zaradi tega ne beli le dedek Mraz, saj so ga mnogi dali že na stranski tir in mu ni treba več nositi posebnih daril, saj namesto njega to opravita prva dva dobra moža v decembru. V gostišču Čebelica na Brdu pri Lukovici so tudi letos povabili Božička, da pride in obdari pridne otroke. Ker se običajno zatakne pri darilih, so gostišču na pomoč priskočili kar sosedje, in sicer Čebelarska Zveza Slovenije, Radenska, Tuš cash and carry in Julius Meinl – čeprav je mnogim poznana njihova kava, naj zapišem, da je njihova vroča čokolada »the best«, kakor so rekli mladi nadobudneži, potem ko so vsebino postrgali iz skodelic.
A še preden je Božiček prispel in parkiral svoje jelenčke, so zbrani prisluhnili igrici v kateri so nastopili Ana, Metka in škrat Zlobko. Ko se je Ana prebudila v božično jutro, je žalostno opazila, da pod njeno smrečico ni daril. Pogledala je še v kuhinjo, spalnico in celo kopalnico, a daril ni bilo. Odpravila se je do Metke, ki je žalostno tavala okoli hiše, saj tudi njej Božiček ni prinesel nobenega darila. Ob pomoči otrok se je storilec, ki je odnesel darila, škrat Zlobko, našel in moral je vrniti vsa darila. A ne le to, tudi poboljšati se je moral in obljubiti, da bo tak tudi ostal. Najtežje mu je bilo vrniti darila, ki jih je pobral otrokom, a ko je tudi on dobil darilo, je to storil z veseljem.
Igre je bilo konec, Božička pa še od nikoder, zato so otroci in tudi odrasli plesali in peli tako na glas, da se je slišalo daleč naokoli, slišal pa jih je tudi Božiček, saj se je kmalu zatem pojavil v gostišču Čebelica na Brdu. Obdaril je otroke, saj je po njegovih besedah imel še ravno toliko časa, da pridnim izroči darila. Vendar ni odšel kar takoj, saj se je vsak od otrok hotel z njim tudi fotografirati, no, ne ravno vsak, nekateri so potrebovali pomoč mamice, le, da se same niso usedle Božičku na kolena.
Potem se je živ žav premaknil iz enega dela gostišča v drugega in nato še v tretjega. V enem so pred predstavo in med njo palčki počivali, po predstavi in srečanju z Božičkom pa se je tam risalo, pisalo in barvalo, poslikave obraza pa so bile sploh kul. V tretjem delu so uživale tako otroške kot starševske brbončice, ki so bile deležne dobrot kuhinje gostišča Čebelica. Vse skupaj je ponedeljkovo pozno popoldne in večer naredilo še bolj čarobno – polno prijateljskih gest in stiskov rok, saj so prazniki pred vrati in vprašanje je, če se bomo do takrat še srečali.
Presenečenj še ni bilo konec, saj so nagradili še najlepše pismo oziroma risbico, ki so jo otroci oddali v Božičkov nabiralnik. In naj vam še zaupam, da si boste vse risbice in pisma – tudi nagrajenega – lahko čez mesec dni ogledali v galeriji Sivka v gostišču Čebelica. Ob odhodu še prijazen nasmeh in voščilo gostilničarke s povabilom »oglasite se še kaj«, naš odgovor pa: »Saj smo že bili in bomo z veseljem še prišli, če ne letos, pa prihodnje leto zagotovo, do takrat pa blagoslovljeno in srečno leto 2025!«
Avtor: DJD, Foto: DJD
