Bodi nam pozdravljena: koncert Marijinih pesmi v cerkvi na Šutni v Kamniku

Zakorakali smo v adventni čas, ko se večji del dneva umakne noči. Vse nekako umolkne, tudi naša srca. In v tem tihem času prihaja med nas Brezmadežna, ki je vrhunec Božje popolnosti. Prihaja, da nas tolaži, nam daje upanje in nas spomni na ljubezen, ki prihaja za nas. Verni ljudje smo resnico o Marijinem brezmadežnem spočetju priznavali od vsega začetka, skozi vsa stoletja. In ta adventni čas vabi na pot iskanja miru, luči in zvoka! Da, tudi zvoka, na koncertu Marijinih in adventnih pesmi, ki so mu dali naslov “Bodi nam pozdravljena”.

Koncert Marijih in adventnih pesmi je potekal v cerkvi Marijinega brezmadežnega spočetja na Šutni v Kamniku v nedeljo, 7. decembra 2025, dan pred praznikom Marije Brezmadežne. Koncert, na katerem smo uživali ob poslušanju usklajenih pevskih glasov, temperamentnosti zborov kot celote, ki jo je bilo zaznati v posameznih skladbah, nas je popeljal v posebna doživetja.

Katoliška cerkev v ponedeljek, 8. decembra, praznuje slovesni praznik brezmadežnega spočetja Device Marije. Božja Mati, spočeta brez madeža izvirnega greha, je za človeštvo ideal in vzor, hkrati pa tudi porok upanja in priprošnjica pri Bogu. Praznik spominja na Marijino edinstveno mesto v Cerkvi ter nas vabi, da bi se po njenem zgledu in priprošnji tudi kristjani trudili za svetost kot globinsko prijateljstvo z Bogom. Marija je bila že ob spočetju in vse življenje v stanju posvečujoče milosti, se pravi brez greha. Kristjan ta dar prejme z zakramentom krsta, ki mu izbriše izvirni greh, mu da posvečujočo milost in ga vključi v občestvo Cerkve. Cerkveni očetje in učitelji pridevajo Mariji najlepša imena, ki vsa kažejo na njeno brezmadežnost. Imenujejo jo svetejšo od vseh svetnikov, lepšo in svetejšo od angelov, čistejšo od kerubov in serafov.

Zato so tudi pevci povabljeni, da jo počastijo. Vsako leto dan prej ali na dan Brezmadežne pevski zbori pripravljajo koncerte v čast Devici Mariji, kjer se slišijo pesmi, posvečene Mariji. In teh pesmi je veliko v slovenskem glasbenem izročilu. Komorni pevski zbor Šutna iz Kamnika je spet z vabilom na koncert Marijinih in adventnih pesmi napolnil cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja na Šutni v Kamniku z obiskovalci, ki so slišali štiri zbore in dva solistična nastopa. Za posladek pa še vsi združeni zbori za zaključek. Koncert je sofinancirala Občina Kamnik.

Tako so se obiskovalcem predstavili Komorni pevski zbor Šutna Kamnik – zborovodja Dušan Ješenik in organistka Marija Holcar, Manca Plahutnik z violončelom ter ob spremljavi na orgle Dušan Ješelnik, Mešani pevski zbor Župnije Soteska – zborovodja Boštjan Tisovec, orgle Nejc Kastelic, Vokalna skupina Svetlice iz Polhovega Gradca – umetniški vodja Martina Kramžar, baritonist Anton Habjan, spremljava na orglah Marija Holcar ter Mešani pevski zbor A Cappella iz Petrovč – zborovodja Blaž Rojko. Kot smo že zapisali, pa je za konec sledila poslastica v izvedbi dveh Marijinih pesmi združenih nastopajočih zborov. Zborovodja združenih zborov je bil Dušan Ješelnik, na orgle pa jih je spremljala Marija Holcar.

Cerkveno leto je res bogato oblikovano. Že na začetku decembra praznujemo god sv. Miklavža in Brezmadežno Devico Marijo. Dva lepa praznika za mlajše in starejše, na katere se vsi radi pripravljamo. Vse to pa se dogaja na čudovito podlago adventnega časa, radostnega pričakovanja Božiča. 8. decembra obhajamo slovesni nezapovedani praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije ali na kratko Brezmadežno. Vsebina praznika izhaja iz prepričanja vernikov, da je bila Marija že ob spočetju v telesu matere Ane obvarovana madeža izvirnega greha, zato je bila njena duša vsa čista, vedno nagnjena k temu, da dela dobro, in da jasno spoznava Boga in njegovo voljo v svojem življenju. Praznik spada med starejše, čeprav je versko resnico o Brezmadežnem spočetju papež razglasil šele leta 1854. Že v srednjem veku imamo poročila, da so ta praznik obhajali v samostanu cistercijanov v Kostanjevici na Krki. Leta 1476 je nek duhovni pisatelj zapisal, da ni kristjana, ki se ne bi dan pred tem praznikom postil. Brezmadežna je bila tudi praznik Marijinih družb. Tudi med nami je še nekaj žena, ki so bile v mladosti članice Marijine družbe ali kongregacije.

Adventni čas je zelo kratek, poleg tega je poln dogajanja, saj se zvrstijo številni dogodki, ki so priprava na božično-novoletne praznike. Zaradi tega je pomembno, da takoj na  začetku adventa vstopimo v samo dogajanje in ne čakamo, da bi na adventnem venčku gorela že druga ali tretja svečka. Takrat bo že prepozno! Celotna Cerkev na Slovenskem je v razmišljanju in iskanju načinov, kako bi Cerkev spet lahko postala domača sodobnemu človeku. Domača v razmišljanju, pri odločanju, v delovanju. In Evangelij ima še vedno močno sporočilo za vse ljudi tudi v sedanjem času!

Zato vsako leto znova upamo, da bo advent kar se da idiličen. Skupna molitev ob venčku, smeh, veseli otroci, čarobnost svetega Miklavža, čarobnost Marijinega brezmadežnega spočetja, postavljanje jaslic … Advent nas vabi k poglobitvi našega duhovnega življenja, da bi se dobro pripravili na praznik Jezusovega rojstva. V ta namen nas Cerkev vabi, da preko posta, molitve, dobrih del (miloščina) in še na druge načine nekoliko umirimo svoje vsakdanje »hlastanje« po življenju in se obrnemo k resničnim vrednotam naše vere.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar