Ob cerkvenih praznikih iz zvonika zadoni pritrkavanje

Ob cerkvenih praznikih iz cerkvenega zvonika zadoni drugačna melodija, kot smo jo vajeni običajno. Gre za pritrkavanje, ko pritrkovalci iz zvonov izvabljajo različne melodije, ki zvenijo slovesno in oznanjajo, da gre za cerkveni praznik. Tako je ob praznikih tudi v Domžalah in okolici, ko se v cerkvenih zvonikih zberejo pritrkovalci in iz zvonov privabljajo različne melodije, ki gredo zelo lepo v ušesa.

Kdaj točno se je pojavilo pritrkavanje danes še ni ugotovljeno, morda okoli 16. stoletja, zagotovo pa smo Slovenci že pritrkavali v 19. stoletju. Kot navaja v svoji knjigi »Pesmi slovenskih zvonov: priročnik za pritrkovalce« Ivan Malavaščič, naj bi po legendi neki mojster popravljal zvonove in pri tem je s kladivom tolkel po zvonovih. To se mu je slišalo zelo lepo in začel je tolči po zvonovih po ritmu in znanih melodijah. To je slišal duhovnik in takoj je prihitel v cerkev, vprašal je kaj se dogaja, mojster pa mu je odgovoril, da ga je zaneslo. Duhovnik se za to ni zmenil, temveč je rekel naj bo tiho in naj še enkrat poskusi. Mojster je poskusil in to je tako presenetilo duhovnika, da je takoj sestavil skupino ljudi, ki se je začela učiti pritrkavati. Kmalu potem so začeli pritrkavati s kemblji; to so priključki k zvonovom ki ob nihanju butajo ob stene zvona, tako da povzroča zvok.

Začetne melodije so bile preproste, ki so jih poimenovali kar po številu udarcev nekega zvona, kasneje pa se je pojavilo tudi drobljenje ali ubiranje, ko so z malim zvonom udarili med vsakim udarcem kateregakoli drugega zvona. S tem je pritrkovalska melodija postala bolj gosta in hitrejša. Danes se iz zvonikov po Sloveniji razlegajo najrazličnejše pritrkovalske melodije za katere obstajajo tudi notni zapisi

Poznamo dve vrsti melodij in sicer:

• Leteče melodije – veliki zvon zvoni, na ostale zvonove pa se pritrkava (na ena vmes, na dve vmes, na tri vmes, na tri s prehodom, štirica…).
• Stoječe melodije – vsi zvonovi mirujejo in se nanje pritrkava (trojka, petka, šestka, sedemka, devetka, enajstka, večerna…).