O migracijah iz in v Slovenijo z dr. Marijanco Ajšo Vižintin in dr. Andražem Terškom

Izseljenci so ljudje, ki so se za stalno izselili z določenega ozemlja. Od sredine 19. stoletja do danes se je z ozemlja današnje Slovenije izselilo okoli pol milijona ljudi. V zadnjem času se odseljuje veliko mladih izobraženih oseb. Država izobražuje strokovnjaka, vlaga v njegovo izpopolnjevanje, velikokrat tudi v tujini. Šolanje je drago. Po dokončanju izobraževanja pa država zaradi slabega razvoja ali pomanjkanja denarnih sredstev vrhunsko izobraženega strokovnjaka, v katerega je vložila veliko sredstev, ne more zaposliti. Tako strokovnjak poišče zaposlitev tam, kjer mu bodo nudili izobrazbi primerno delovno okolje, možnost strokovnega izpopolnjevanja in dober zaslužek. Pojavu pravimo “Brain drain” ali “beg možganov”. Po drugi strani pa se v Slovenijo priseljuje večje število delovnih migrantov, ki zapolnjujejo vrzel.

V Knjižnici Domžale je v četrtek, 30. januarja 2020, z uglednima gostoma dr. Marijanco Ajšo Vižintin in dr. Andražem Terškom potekal zanimiv pogovor na temo migracij iz in v Slovenijo. Pogovor je vodila Cveta Zalokar.

Dr. Marijanca Ajša Vižintin je zaposlena na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije pri ZRC SAZU. Nekoč je delala kot učiteljica slovenščine, pred nekaj leti pa je doktorirala na temo vključevanje otrok priseljencev v slovenske osnovne šole. Sodeluje pri projektih, ki spodbujajo medkulturni dialog, vključevanje (otrok) priseljencev. Marijanca Ajša Vižintin pravi, da so morda nestrpni, tisti, ki zavračajo begunce in njihove otroke, zelo glasni, a obstaja tudi druga Slovenija, so šole, ki otroke že učijo medkulturnega sprejemanja in sobivanja drugačnosti. Vseeno je veliko dobrih primerov.

»Ljudje smo se od nekdaj selili in vedno se bomo,« pravi dr. Marijanca Ajša Vižintin z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU. Kljub temu razprave o priseljencih in migracijah spremljajo številni miti. Pogosto je denimo slišati, da je v Sloveniji veliko beguncev, čeprav je precej več ekonomskih migrantov. Drugi mit je, da se priseljenci nočejo učiti slovensko. A učenje jezika je proces, ki traja leta, poudarja znanstvenica, ki raziskuje vključevanje otrok priseljencev v šolo in širšo družbo. Tretji mit je, da država ničesar ne stori za njihovo vključevanje.

Od leta 2008 imamo pravilnik, ki otrokom priseljencem omogoča dve leti prilagojenega preverjanja in ocenjevanja znanja v osnovni šoli. V srednjih šolah imajo dijaki, ki so se priselili v Slovenijo, od 1. 9. 2018 v prvem polletju obvezne tečaje slovenščine v strnjeni obliki. Šole pripravijo tudi individualni program oziroma osebni izobraževalni načrt, tu so še didaktična gradiva za učenje slovenščine, ki so namenjena priseljencem različne starosti. Vključevanje priseljencev, slovenščina in medkulturni dialog – tu se pogosto soočamo z mnenjem, da to ni stvar kolektiva, ampak predvsem slovenistike in svetovalne službe.

Dr. Andraž Teršek je ustavnik in pravni filozof, zaposlen na Univerzi na Primorskem, Pedagoška fakulteta. Je predstavnik pravniške avantgarde, kritični intelektualec in publicist, aktivno prisoten v javnem prostoru. Po njegovem mnenju je slovensko ustavno pravo, ki ga najpomembnejše kroji ustavno sodišče, krenilo v napačno smer. Ustavni sodniki vedno bolj pozabljajo na zapuščino svojih predhodnikov, ki so soustvarjali pravno in predvsem socialno državo, o čemer se je na ustavnem sodišču zadnja leta skorajda izgubila vsaka sled.
Na temo beguncem in migrantov ni molčal. Temi pa je namenil manj publicistične pozornosti, kot bi jih lahko. Tudi, ali nemara predvsem iz razlogov, ki so predstavljeni v tokratnem pogovoru. Dr. Teršek je obiskovalcem predstavil zgodbo o begunki z bolno deklico, ki so jo sodne oblasti izgnale iz države, dočim je Angelika Mlinar čez noč dobila državljanstvo, da je lahko postala ministrica.

Gost je dejal, da vedno gleda na stvari z vidika prava, čeprav je osebno mogoče prepričan drugače. Veliko je potoval v republike nekdanje Jugoslavije in vedno je bil sprejet z odprtimi rokami, kolegi profesorji iz drugih republik pa so bili najboljši prijatelji, saj je iz njih vela človeškost in ne ego, kot pri marsikaterem našem vzvišenem profesorju. Ima tudi svoje poglede glede migracij ter integracijo teh migrantov.

Pogovor so zaključili z veliko pohvalo Osnovni šoli Rodica, ki je pred tem pripravila okroglo mizo na temo otrok migrantov ter sprejem le-teh v njihovo šolo, kjer so bili lepo sprejeti. Zanimiv pogovor z uglednima gostoma si lahko ogledate v zgornjem videu.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar