Novoletni okraski iz slame

»S pletenjem okrasnih slamnatih obesil se ohranja spomin na žetveni venec, ki so ga ob zaključku žetve svojčas spletli iz klasja zadnjega žitnega snopa in podarili prvemu koscu – žnjecu. Prav z njim se je poimenovanje preneslo na vsa okrasna obesila, ki jih v Prekmurju imenujejo dožnjek, najverjetneje iz dovršnosti glagola do-žeti«.

»Doužnjek je najlepše odseval lepoto klasja in spleten je bil najlepša zahvala za vse, kar je in kar daje narava človeku«.

O izvoru doužnjeka je v etnološki literaturi malo zapisanega in raziskovalci še danes dajejo o tem le nekaj domnev. Nekaj literature in ustno izročilo omenjajo izdelovanje prvih doužnjekov šele v prvem desetletju 20. stoletja, zagotovo pa je prvi dom doužnjeka širši panonski kulturni prostor. V začetku je bil doužnjek le preprosto spleten venec iz klasja in okrašen s poljskim cvetjem. Kakor so dela in spremljajoči obredi le spomini, je tudi doužnjek spremenil prvotno obliko in namen ter pridobil značaj dekorativnosti v domovih in drugih prostorih ob različnih priložnostih (poroke, nove maše, razni jubileji, žegnanja …).

Rokodelsko spretnost pletenje doužnjeka in drugih izdelkov iz slame najzvesteje ohranjajo v Prekmurju v vasi Lipovci pri Jakobovih. V Lipovcih ohranjata dejavnost tudi Brigita Smodiš in Bernarda Žižek s svojima družinama. V Dravljah pri Ljubljani pa družinsko tradicijo nadaljuje Jani Jakob.

»Doužnjek« je danes ročno spleten lestenec (krona) iz slame in predstavlja vrhunec ustvarjalnosti domačega pletarstva. Vrči, vaze, pütrce, košarice, korbleci, stenski okraski, makramej, venčki in srčki … so drobni biseri ročnega pletenja iz slame, ki so lahko prijazno darilo in lep spominek. Ročno pleteni izdelki iz slame so značilnost Prekmurja in spominjajo na šege in običaje ob koncu žetve.

Slamnikarski muzej v Domžalah nas je povabil na ustvarjalno dve-urno delavnico pletenja iz slame za otroke in odrasle pod geslom »Novoletni okraski iz slame.« Delavnico sta vodila mojstra Berta in Jani Jakob iz Lipovec v Prekmurju, ki sedaj živita v Dravljah. Na delavnici se je zbralo pet zagnanih tečajnic, kjer jim je najprej Jani predstavil domačo obrt pletenja iz slame. Zatem so se posedli na stole in pod budnim očesom mojstra Janija in Beti začeli razvrščati slamnata stebla, ki sta jih prej namočila v vodo, da se niso pri upogibanju lomila. Sestavljali so; vezanje z nitko in oblikovanje v različne like in oblike (izdelki: zvezdica, pentlja, metuljček, smrekica, angelček …) Ob delu in veselem razpoloženju sta dve uri prehitro minili, tečajniki pa so naredili kar nekaj izdelkov; od preprostih pentljic pa do zahtevnejšega angelčka. Vmes jih je obiskal tudi direktor Kulturnega doma Franca Bernika  Milan Marinič, ter jim dal nekaj spodbud in pohval za izdelke, ki so se že bohotili na mizah.

Ob koncu so se vsi zahvalili za potrpežljivost in spretnost, ki so jo razvili, kolikor se je pač da v teh dveh urah. Tečajniki so izdelke, ki so jih naredili lahko odnesli domov, kjer bodo krasili novoletno jelko.