Nova knjiga Matjaža Brojana: Slamniki pod Gobavico

Pred kratkim je bogato zbirko svojih knjig, v katerih ohranja zgodovino našega območja, pa tudi druge pomembne dogodke, Matjaž Brojan, novinar, na kratko ljubitelj vsega lepega, med katerim ima dediščina posebno mesto, obogatil z novo knjigo z naslovom Slamniki pod Gobavico s podnaslovom Monografija o slamnikarstvu na Mengeškem. V njej v besedi in fotografiji predstavlja slamnikarstvo, kot veščino in obrt, ki je v skoraj 900-letni zgodovini Mengša v veliki in pomembni meri oblikovala življenje Mengšanov ter jim v 19. in 20. stoletju pomagala preživeti: z žitno slamo, katere je bilo vedno dovolj na Mengeškem polju, in z delom, ki so ga v prepletanju te slame  – ustvarjanju kit, opravili. Z monografijo, samo avtor ve, kakšno ustvarjalno delo je bilo opravljeno, dobiva ta del mengeške preteklosti pomembno mesto v zgodovini, enako tudi slamnikarji, ki so vedno z rokama, največ pa s srcem, udejanjali slamnikarstvo po mengeško.

V knjigi je veliko preteklosti, veliko pridnosti, ki so jo Mengšani vedno izžarevali, veliko poslovne prodornosti in ambicioznosti, a tudi veliko izkazane trmoglavosti, saj, tako piše Matjaž Brojan, pokončni, zavedni Slovenci ob Tirolcih nikoli niso pristajali na to, da bi bili manjvredni, poniževani in omaloževani – v Mengšu je bilo namreč središče slamnikarske upornosti.

Knjigo avtor začenja s temeljitim pogledom v mengeško preteklost, sledi pogled na začetek slamnikarstva na širšem območju. Avtor nato predstavlja Trdinove zapise o narodopisni preteklosti Mengša začetke slamnikarstva v Velikem Mengšu, pomenu izdelkov (klobuki, čevlji) iz ličja in slame za vojake na fronti v prvi svetovni vojni, kar precej pa namenja razkošju naših polj – zrnju in slami, ob katerem so tudi ljudske modrosti, pesmi in zgodbe o slamnikarstvu. Dobrodošla je predstavitev seznanimo za kite primerne slame, pletenja kit, ki ga avtor imenuje čudovita zapuščina naših prednikov in podrobnosti izdelovanja slamnikov.

Sredi čudovite monografije nas Matjaž Brojan popelje v tirolsko preteklost, prikaže vpliv Tirolcev na organiziranost slamnikarstva ter posebej pomembnost posameznih družin. Ne manjka niti opisa dejavnosti Slamnikarske zadruge Mengeš ter posameznih mengeških slamnikarjev. Nepozabni so spomini nekdanjih slamnikarjev, veliko koristnega, tudi za današnji čas, pa najdemo pod naslovom Uporni mengeški slamnikarji. Posebej zanimive so strani z imeni in priimki ter datumi Mengšanov, ki so odhajali v Ameriko in Evropo. Na njih se še posebej kaže prizadevnost avtorja, ki tako pozabi iztrga številne Mengšane, njihovim naslednikom pa omogoča, da jih najdejo na straneh knjige. Prepričana sem, da bo Zadnje strani so namenjene opisu propada slamnikarjev, monografija s skoraj 300 stranmi pa se zaključuje z zahvalo avtorja sodelavcem, ki so mu pomagali ohraniti pomemben del mengeške zgodovine.

»Če ne bi bil  ponosen Domžalec, kar sem po duši in od rojstva, bi bil z veseljem Mengšan,« zapiše v monografiji Matjaž Brojan.

Jaz pa pravim: Iskrene čestitke, prijatelj Matjaž, in zanesljivo veš, da so te, pa ne le zaradi  knjige Slamniki pod Gobavico, Mengšani že zdavnaj z veseljem vzeli za svojega.

Vera Vojska; Foto: arhiv domžalca