NE SPREGLEJTE: Velikonočno tridnevje iz Homca v neposrednem prenosu v živo

Na cvetno nedeljo se je začel veliki teden, katerega višek je velikonočno tridnevje: veliki četrtek, veliki petek in velikonočna vigilija na veliko soboto. Bogoslužno dogajanje velikega tedna, preko bogate simbolike in izbora svetopisemskih besedil, uvede vernike v veliko noč, ki je najpomembnejši in največji krščanski praznik. Bogoslužno dogajanje velikonočnega tridnevja, vključno z mašo na velikonočno nedeljo, boste lahko vse dni spremljali tudi na našem portalu v neposrednem prenosu v živo iz cerkve Marijinega rojstva na Homcu.

Bogoslužja velikega tedna vsebujejo najgloblje sporočilo krščanstva: pripovedujejo o trpljenju, smrti in vstajenju Božjega Sina Jezusa Kristusa ter o postavitvi zakramentov svete evharistije in mašniškega posvečanja. Velikonočno tridnevje Gospodovega trpljenja in vstajenja se začne z večerno mašo na veliki četrtek, ima svoje središče v velikonočni vigiliji in se konča z večernicami nedelje Gospodovega vstajenja.

Bogoslužna dogajanja na velikonočno tridnevje, ki bodo potekala v cerkvi Marijinega rojstva na Homcu, bomo s prenosom v živo prenašali na našem portalu in sicer v četrtek, 18. in petek, 19. 4., s pričetkom ob 19. uri, v soboto, 20. 4., s pričetkom ob 20. uri ter na velikonočno nedeljo, 21. 4., s pričetkom ob 7.00 uri. Vabljeni k ogledu!

VELIKI ČETRTEK

Veliki četrtek je praznik evharistije in praznik duhovništva. Na ta dan se spominjamo, kako je Jezus obhajal zadnjo večerjo s svojimi apostoli. Pri tej zadnji večerji je postavil zakrament sv. maše ali evharistije ter zakrament mašniškega posvečenja.

Krizmena maša

Na veliki četrtek dopoldne škofje ordinariji skupaj z zbranimi duhovniki in ljudstvom v stolnih cerkvah darujejo krizmene maše, ki so ime dobile po posvetitvi oljčnega olja v sveto krizmo. Oljčno olje, obogateno dišavnimi zelišči, nad katerim škof moli posvetilno molitev, postane sveta krizma. Škofje in duhovniki sveto krizmo uporabljajo pri podeljevanju zakramentov (krsta, birme ter mašniškega in škofovskega posvečenju) ter pri posvetitvi oltarja ali cerkve. Pri krizmeni maši škof blagoslovi tudi krstno in bolniško olje, ki se uporabljata pri podeljevanju zakramenta krsta oziroma bolniškega maziljenja. Duhovniki pri tej maši obnovijo duhovniške obljube in s tem pokažejo povezanost s škofom in stolno cerkvijo.

Sv. maša Jezusove zadnje večerje z učenci

• prenos v živo iz cerkve Marijinega rojstva na Homcu – 19.00

Na veliki četrtek zvečer praznujemo postavitev zakramentov svete evharistije in mašniškega posvečenja. Jezus je pri zadnji večerji izročil svoje telo in kri v jed in pijačo. Obenem je postavil zapoved medsebojne ljubezni, kar je simbolično storil z gesto umivanja nog učencem. Po zaključku maše duhovnik s spremstvom prenese posodo s posvečenimi hostijami, zakramentalno navzočega Jezusa, iz tabernaklja na posebno mesto oz. v »ječo«, ki predstavlja Jezusovo trpljenje v vrtu Getsemani.

VELIKI PETEK

• prenos v živo iz cerkve Marijinega rojstva na Homcu – 19.00

Na veliki petek se spominjamo Jezusovega trpljenja in smrti na križu. Na ta dan je strogi post. Veliki petek je edini dan v cerkvenem letu, ko ne obhajamo sv. maše. Pri bogoslužju ob 15. uri, ko se spominjamo ure Jezusove smrti na križu, molimo križev pot.

Med obredi velikega petka beremo poročilo o Jezusovem trpljenju iz Janezovega evangelija, častimo križ v znamenje hvaležnosti in spoštovanja ter v slovesnih prošnjah med drugim prosimo za družbo in njene voditelje, za drugače verujoče in neverujoče, za cerkvene potrebe kot tudi za odnose z judovsko skupnostjo. Ob koncu obredov velikega petka je obhajilni obred. Duhovnik posvečene hostije prinese iz »ječe«, kamor so bile odnesene na veliki četrtek, z njimi obhaja sebe in vernike, po zaključku obreda pa jih odnese na novo mesto, tokrat v Božji grob.

VELIKA SOBOTA

Na veliko soboto zgodaj zjutraj duhovniki blagoslavljajo velikonočni ogenj in vodo, s katerima verniki pokadijo in pokropijo domove. Kjer še kurijo na trda goriva, gospodinje na ognju, ki ga zanetijo z blagoslovljenim velikonočnim ognjem, pripravljajo velikonočne dobrote. Velika sobota je sicer dan celodnevnega čaščenja Jezusa v Božjem grobu, kamor je bil prenesen na veliki petek.

Velikonočni blagoslov jedil ima posebno simboliko. Namen blagoslova je, da se zavemo Božje dobrote in darov, ki smo jih prejeli od Boga, ter da začutimo Božjo bližino in navzočnost v vsakdanjem življenju. Blagoslov prebudi misel in hvaležnost za milosti, ki izhajajo iz velike noči. Velikonočna jedila v domu in družini ustvarjajo »Božje okolje« in so podoba velikonočne večerje, ki jo je Jezus obhajal s svojimi učenci, in hkrati podoba daritve sv. maše – velikonočne gostije, na katero smo vsi povabljeni.

Velikonočna vigilija

• prenos v živo iz cerkve Marijinega rojstva na Homcu – 20.00

Velikonočno praznovanje začnemo z velikonočno vigilijo, ki nas s slovesnim bogoslužjem uvede v skrivnost Kristusovega vstajenja. Pri tem imata poseben pomen hvalnica velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa, in krstno bogoslužje oz. obnovitev krstnih obljub. Pri maši beremo več svetopisemskih besedil, ki nas spominjajo na našo odrešenjsko zgodovino. Škofje in duhovniki odraslim katehumenom podeljujejo zakramente uvajanja v krščanstvo, ki so krst, obhajilo in birma.

VELIKA NOČ

• prenos v živo iz cerkve Marijinega rojstva na Homcu – 07.00
  

Velika noč je največji krščanski praznik. Ta dan se spominjamo največjega čudeža in temelja krščanske vere, ki je vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih. Po starodavni slovenski navadi so v jutranjih urah po župnijah vstajenjske procesije z Najsvetejšim. Skrivnost vstajenja lahko razumemo samo v moči vere, ki je presežni Božji dar. Čeprav k razumevanju verske resnice pripomorejo številni materialni dokazi, je vera v Kristusovo vstajenje sad vzgoje in osebne duhovne poti.

Jezus Kristus nas je s svojim trpljenjem in smrtjo odrešil, kar pomeni, da greh in smrt nimata zadnje in dokončne besede v našem življenju, ampak nam je Jezus odprl pot v večno življenje. Odrešenje odpira možnost za uresničitev posameznikove osebne svobode, s pomočjo katere lahko človek v polnosti živi prejete talente ter dokazuje, da je življenje z Bogom močnejše od smrti. Jezus je v svojem zemeljskem življenju večkrat napovedal svojo smrt in vstajenje od mrtvih, ki bo pomenila osvoboditev od brezupnega položaja človeka v končnem zemeljskem življenju.

Velika noč je praznik veselja in upanja. Veselje kristjani izražamo z vzklikom aleluja, ki je v velikonočnem času na poseben način izpostavljen. Izhaja iz hebrejskih besed Hallelu in Yah, kar pomeni slavite Jahveja, to je Boga.

Cerkev Marijinega rojstva na Homcu

Cerkev, ki stoji na vrhu homškega hriba je posvečena Marijinemu rojstvu. O nastanku cerkve govori legenda, da naj bi proti večeru leta 1419 ovčji pastir zaspal  na tem hribu, ko je zaslišal angelski glas. Prikazala se mu je v nadzemeljski svetlobi bela Devica z nebeškim detetom. Drugi dan je povedal v vasi, kaj je videl, in začeli zidati majhno kapelo. Stara kapela ali cerkvica je stala na vzhodni strani blizu stare lipe. Ko je s časoma postala premajhna, so se leta 1722 odločili postaviti novo, gradnjo pa so zaupali arhitektu Gregorju Mačku. Leta 1728 je bila baročna cerkev dokončana. Novo cerkev je 1. avgusta leta 1761 posvetil goriški knezoškof grof Attems ter določil, da se obletnica posvečenja praznuje na kvaterno nedeljo v jeseni. Cerkev je najprej poslikal Franc Jelovšek, a se njegove freske niso ohranile. Od nekdanje bogate opreme se je najbolje ohranila prižnica, ki je odličen primerek rokokoja iz 18.stol. Cerkev hrani Marijino sliko, ki jo je naslikal Leopold Layer.

Več o Homcu si lahko preberete na povezavi tukaj.

Miha Ulčar; Foto: Toni Iglič