Ne pozabi name

Septembra po vsem svetu poteka mednarodna kampanja za ozaveščanje o demenci, ki naj bi povečala vedenje o tej bolezni. V Domžalah bomo svetovni dan Alzheimerjeve bolezni obeležili v četrtek, 19. septembra 2019, ob 19. uri s posebnim dogodkom v Kulturnem domu Franca Bernika.

Za to priložnost bodo pripravili projekcijo prvega slovenskega filma, ki govori o bolezni in preživljanju običajnega dne v domu starejših, na oddelku za dementne bolnike v Tržiču. Po projekciji sledi pogovor, ki ga bo vodila Cveta Zalokar in na katerem bodo sodelovali: režiser filma Sanjin Švajger, dr. Anamarija Kejžar, strokovnjakinja s področja bolezni demence; mag. Renata Kosec, nosilka projekta priprave analize potreb starejših občanov v občini Domžale; Estera Bartulac, predsednica domžalskega društva Spominčica, mag. Nataša Zalokar, direktorica Doma upokojencev Domžale.

Ne pozabi name

Ne pozabi name – na človeka z demenco, na svojega sina, partnerja; ne pozabi name – človeka z demenco … Film dokumentira dan človeka z demenco, ki živi v domu za starejše občane.

Avtorski film Ne pozabi name je dokumentiral dan človeka z demenco, ki živi v domu za starejše občane. V domu in lokalni skupnosti se je v zadnjih letih na podlagi izobraževanj in celostne oskrbe stanovalcev z demenco razvilo drugačno razmišljanje in drugačen odnos, ki spoštuje pravice stanovalcev in ohranja njihovo dostojanstvo. Film prikazuje običajen dan na enoti, ob tem pa razkriva mrežo odnosov, ki so se spletli med stanovalci, med stanovalci in zaposlenimi, kot tudi med svojci in zaposlenimi. Kako se pogovarjati s človekom z demenco, kako ga pomiriti, pripovedujejo izpovedi ekipe, ki dela kot stalna ekipa na enoti.

Demenca postaja v svetu vse večji izziv

Demenca postaja v svetu vse večji izziv – ne samo za strokovnjake, temveč tudi za družine in družbo v celoti. Po podatkih WHO (Svetovne zdravstvene organizacije) živi na svetu 50 milijonov ljudi, ki imajo demenco. Ta številka naj bi se vsakih 20 let podvojila, kar pomeni da naj bi živelo leta 2050 že 152 milijonov ljudi z demenco. V Sloveniji živi okrog 40.000 ljudi z demenco. Ker se bolezen pojavlja večinoma pri starejših od 65 let, bo do leta 2030 ob enakem trendu narasel delež iz 20% na 30%.

Ljudje z demenco živijo v domačem okolju in v institucijah, kot so domovi za starejše, saj svojci ne zmorejo sami skrbi za človeka z demenco, temveč potrebujejo tudi strokovno pomoč – za obolelega, pa tudi zase.

Za demenco je značilen postopen in napredujoč upad kognitivnih sposobnosti (pozabljivost, zmanjšana zmožnost orientacije, razumevanja, govornega izražanja, presoje in opravljanja vsakodnevnih dejavnosti ter obvladovanja čustev in socialnega vedenja), ki je večji od pričakovanega v normalnem procesu staranja. Prvi znaki so izguba spomina, težave pri opravljanju vsakodnevnih opravil, težave z govorom in spremembe v obnašanju. Razširjenost te bolezni, ki ne pozna socialnih, ekonomskih in etničnih meja, strmo narašča predvsem zaradi staranja prebivalstva.

Demenca spada med bolezni, ki jo pogosto prikrivajo, o njej ne govorijo ali pa jo skušajo prezreti, čeprav dementni bolniki in njihovi skrbniki potrebujejo veliko podpore in razumevanja. Družbena stigma je posledica pomanjkljivega znanja o demenci, povzroči pa lahko različne posledice, med drugim dehumanizacijo bolnika, pomanjkanje ustrezne oskrbe za bolnika in njegove skrbnike, zapoznelo diagnozo in pomanjkljivo podporo.

Zgodnje prepoznavanje oziroma odkrivanje bolezni je ključno za uspešno zdravljenje. Alzheimerjeva bolezen je ena od oblik demence, ki je sicer ne moremo ozdraviti, s sodobnimi zdravili pa lahko bistveno upočasnimo njeno napredovanje.

10 opozorilnih znamenj pri demenci

1. pozabljanje
2. težave pri opravljanju znanih nalog
3. težave pri govoru
4. dezorientiranost v času in prostoru
5. slabša presoja
6. okrnjeno abstraktno razmišljanje
7. zalaganje stvari
8. spremembe vedenja in čustvovanja
9. spremembe osebnosti
10. izguba volje

Miha Ulčar; Foto: KD Franca Bernika; Video: STA