Na Viru pri Domžalah počastili zavetnika župnije sv. Jožefa

Vsako leto se romarji in častilci svetega Jožefa zberejo v župnijski cerkvi na Viru, da skupaj počastijo tega velikega svetnika. Letos je 19. marec, ko se slavi god zavetnika župnije Vir, sovpadel na nedeljo, zato se je liturgično praznovanje prestavilo na soboto pred praznikom, na 18. marec. To je dan celodnevnega češčenja za Virsko župnijo. Sveti Jožef, ki je zavetnik vesoljne Cerkve in slovenskih dežel, vzornik trdnih očetov, zavetnik družin in priprošnjik v zadnji uri, patron revnih, delavcev, beguncev … je tudi zavetnik župnije Župnije Vir pri Domžalah.

V soboto, 18. marca 2017, so k sveti maši ob 10. uri prišli verniki iz vseh koncev župnije, da počastijo zavetnika virske cerkve, peš pa so priromali tudi romarji iz župnije Dob z župnikom Juretom Ferležem na čelu ter prinesli domačemu župniku Aleksandru Ureku šopek Jožefovih Lilij. Sveto mašo je ob somaševanju župnikov okoliških župnij, daroval mengeški župnik Janez Avsenik. Po sveti maši je bila pogostitev romarjev in faranov, ki so prisostvovali pri maši, dobrote pa so napekle Virske gospodinje ter poskrbele tudi za postrežbo. 

Ob 16. uri je bil sklep češčenja z litanijami in slovesnim blagoslovom, nato pa je sledila slovesna žegnanjska sveta maša, vodil pa jo je prelat Jožef Lap, ljubljanski stolni prošt. Tudi pri popoldanski maši so somaševali župniki okoliških župnij. K sklepni sveti maši so prišli verniki in romarji z vseh koncev okoliških župnij, prišli pa so tudi sošolci in vaščani Prelata Jožefa Lapa iz Nasovč in Komende ter se po koncu svete maše tudi podružili in rekli nekaj besed s svojim sokrajanom.

Sveti Jožef je MOGOČNI priprošnjik za vse. Če ga je na zemlji klical za očeta sam Bog, mu tudi v nebesih ne bo odrekel nobene prošnje. Je iz Nazareta in mož Božje Matere Marije rojen v Nazaretu umrl v 1. st. Je zavetnik po njem imenovanih bratovščin in redovnih skupnosti; zakonskih parov in krščanskih družin; otrok, mladine in sirot; devištva; delavcev, rokodelcev, tesarjev, drvarjev, mizarjev, kolarjev, inženirjev, grobarjev, vzgojiteljev; popotnikov; izgnancev; priprošnjik pri očesnih boleznih; v skušnjavah; v brezupnih položajih; pri stanovanjski stiski; umirajočih in za srečno smrt.

S praznikom, ki se imenuje »Jožefovo«, so zlasti v alpskih deželah pa tudi v Italiji, povezani različni običaji, npr. razdeljevanje maslenega peciva, imenovanega »Jožefovi kolački«.

Zakaj sta češčenje svetega Jožefa in god postavljena prav na 19. marec, ni točno znano. Vzrok je morda praznik Marijinega oznanjenja 25. marca ali to, da so v starem Rimu 19. marca obhajali praznik boginje Minerve, boginje rokodelstva. Tu bi morda našli paralelo k »Jožefu rokodelcu«. Upodobitve svetega Jožefa največkrat prikazujejo z Jezuščkom in/ali tesarskim orodjem.

Na Viru, v cerkvi Svetega Jožefa je bil pravi žegnjanski praznik, ki je trajal s kar dvema slovesnima mašama. Zahvala gre v veliki meri tudi pridnim rokam virskih gospodinj, ki so nesebično priskočile na pomoč s sladkimi dobrotami, ki so jih romarji rade volje sprejeli. Bog povrni vsem dobrotnikom.