Na simpoziju osvetlili življenje in delo velikega pianista Acija Bertonclja

V Kulturnem domu Franca Bernika Domžale je v petek, 12. februarja 2016, potekal simpozij o apostolu slovenske klavirske glasbe 20. stoletja, Aciju Bertonclju, velikem glasbenem umetniku, intelektualcu in pedagogu, ki s svojim kulturnim udejstvovanjem ni pustil velikega pečata samo v Sloveniji temveč tudi v Domžalah. Na simpoziju je sodelovala številna smetana pedagoške muzikologije, med njimi nekateri njegovi tesni sodelavci iz tistega časa, prijatelji in znanci, glasbeni ustvarjalci ter zgodovinarji.

S simpozijem o Aciju Bertonclju, na katerem je sodelovalo 18 razpravljavcev, so obudili spomin na tega izjemnega pianista, intelektualca in pedagoga, ter njegovo življenje in delo osvetlili iz različnih zornih kotov. Kulturni dom Franca Bernika Domžale in Inštitut glasbenoinformacijskih znanosti pri Centru za interdisciplinarne in multidisciplinarne raziskave in študije Univerze Maribor bosta s podporo Občine Domžale po simpoziju, predvidoma pred poletjem, izdala tudi monografijo-zbornik s članki razpravljavcev in dodala še nekaj pisem, ki so jih prav za to priložnost napisali Aciju v spomin njegovi najbolj tesni sodelavci tistega časa in prostora (Ivo Petrić, Heinrich Schiff idr.).

V uvodu je najprej vse lepo pozdravila Cveta Zalokar Oražem, direktorica KD Franca Bernika Domžale, ki je bil gostitelj in nosilec tega projekta. Povedala je, da jo veseli, da je njihova pobuda, da bi osvetlili življenje tega izjemnega pianista, pedagoga, Domžalčana, svetovljana in apostola slovenske klavirske glasbe 20. stoletja, naletela na tako velik in plodovit odziv, saj se je na simpoziju s svojimi prispevki predstavilo kar 18 avtorjev in avtoric, za kar se jim je še posebej zahvalila. »Prepričana sem, da vam je bilo podoživljanje skupnega ustvarjanja, delovanja z Acijem ali pa zbiranje gradiva o tem v veselje in izziv. Prav posebna zahvala za sedanje vodenje in ustvarjanje tega projekta, gre gospodu Milanu Mariniču in gospodu Francu Križnarju. Seveda pa projekta ne bi bilo brez podpore, sodelovanja in razumevanja Občine Domžale in še posebej župana gospoda Tonija Dragarja«, je s temi besedami zaključila svoj govor Cveta Zalokar Oražem.

Direktorica KD Franca Bernika Domžale Cveta Zalokar Oražem se je zavalila  razpravljavcem za veli odziv.

Slavnostni govornik v uvodu simpozija je bil župan Občine Domžale Toni Dragar, ki se mu je na simpoziju pridružila tudi podžupanja mag. Renata Kosec, je dejal, da je počaščen, da ima lahko slavnostni govor ob tako velikem dogodku: »Nahajamo se v Kulturnem domu Franca Bernika, ki velja za hram domžalske kulture. Stavba je bila zgrajena leta 1910, kot društveni dom. To priča o kulturnem udejstvovanju ljudi, ko Domžale še sploh niso bile mesto. Tu se je vedno marsikaj dogajalo na kulturnem področju. Dom je bil leta 1998 obnovljen, kmalu zatem je postal današnji javni zavod. Prav Aci Bertoncelj je bil eden tistih, ki je sooblikoval koncertni program novoustanovljenega javnega zavoda pred leti. Postavil je temelje koncertnega delovanja tega zavoda, mi pa se trudimo ohranjati to bogato zapuščino.«

Po njegovih besedah Domžale niso lačne kulture, če že samo pogledamo delo Acija Bertonclja. Kot je bil širok njegov glasbeni repertoar, se je trudil, da bi bile Domžale deležne različnih glasbenih vplivov. »Aci Bertoncelj je bil za tiste čase zvezda. Prepričan sem, da ga ni bilo Slovenca, ki ne bi vedel, kdo je ta izjemni pianist. Ni igral zase, igral je za publiko in ljudje smo to občutili. Aci Bertoncelj je bil več kot le izjemen umetnik, bil je eden tistih izjem, ki ni zgolj umetniško deloval temveč je tudi ustvarjal umetniško okolje, kjer so lahko delovali tudi drugi. Ni bil samo izjemen pedagog, temveč je znal razširiti slovensko in predvsem domžalsko glasbeno sceno« je dejal župan in dodal, da kot župan Domžal izredno spoštuje njegovo delo, pa ne samo zaradi umetniške vrednosti, temveč predvsem zaradi njegove pozitivne spremembe, ki jo je povzročil v kulturnem življenju Domžal.

Slavnostni govornik župan Toni Dragar ter voditelja in ustvarjalca projekta Milan Marinič in Franc Križnar.

»S svojim prizadevanjem je Domžale postavil na glasbeni zemljevid Slovenije. S pobudo in sodelovanjem na mednarodnem festivalu komorne glasbe v Grobljah, se je ta zemljevid razširil še čez nacionalne meje in Domžale so bile vsako leto deležne mednarodnih melodij. Da v Domžalah še danes vsak mesec odzvanjajo različne melodije je zaslužen predvsem Aci Bertoncelj. Postavil je temelje obsežnega, poglobljenega in raznolikega glasbenega programa v naši občini, ki mu skušamo slediti tako v javnem zavodu kot na občini. Malo je takih ljudi, kot je bil Aci Bertoncelj in zdi se mi prav, da ga danes počastimo«, je poudaril župan.

Prepričan je tudi, da bi bil predvsem Aci počaščen, če bi se vsak dan tudi v prihodnje trudili, da bi nadaljevali, kjer je on končal in bi v Domžalah kultura obdržala svoj prostor. Pa ne zgolj nadaljevali temveč, da bi v prihodnosti te programe še razširili.

V uvodu je spregovoril tudi red. prof. Andrej Grafenauer, dekan Akademije za glasbo v Ljubljani. Po njegovih besedah, si velika glasbena imena, kot je bil Aci zaslužijo celovito obravnavo, saj moramo nenazadnje ohraniti spomin na njihove zasluge, ki so sestavni del naše glasbene zgodovine. »Bertoncelj je bil intelektualec in širok umetnik ter tudi zato odličen pedagog, ki ni šolal le ozko usmerjenih pianističnih virtuozov, saj so nekateri njegovi diplomanti postali tudi uspešni dirigenti. Zagotovo boste njegovo delo na tem simpoziju ocenili iz različnih zornih kotov in prišli do pomembnih dognanj. Na koncu bi se še posebej zahvalil organizatorjem in pobudnikom za njihovo realizacijo, ki verjamem, da bo spodbudila še kakšen podoben simpozij o kakšni osebnosti, ki bi si zaslužila takšno obravnavo«, je povedal red. prof. Andrej Grafenauer.

Red. prof. Andrej Grafenauer, dekan Akademije za glasbo v Ljubljani je prepričan, da bo ta simpozij spodbudil še kakšen podoben simpozij o še kakšne velikem umetniku, kot je bil Aci Bertoncelj.

Na simpoziju so s svojimi prispevki sodelovali: Franc Križnar ( Pianist Aci Bertoncelj – življenjske in delovne prelomnice skozi kritikovo oko in uho), Matjaž Brojan (Acijev rod v Domžalah), Jurij Snoj (Acijevo življenje), Miroslav Stiplovšek (Sodelovanje Acija s Kulturno skupnostjo Domžale pri programskem oblikovanju koncertov v Grobljah od sredine sedemdesetih let do leta 1990), Veronika Šarec (Glasbeno življenje v Domžalah in širše v drugi polovici dvajsetega stoletja), Tjaša Ribizel (Vloga Acija v slovenski klavirski glasbi 20. stoletja skozi oči časopisnih objav), Tomaž Habe (Aci z domžalsko glasbeno sceno), Dejan Bravničar (Aci, moj prijatelj in sodelavec), Marko Šetinc (O Aciju kot »rezidenčnem« pianistu Simfonikov RTV Slovenija), Mihael Kozjek (Vloga Acija v okviru mednarodnega festivala komorne glasbe Groblje in KDFB), Henrik Neubauer (Aci in Festival Ljubljana), Hinko Haas (Pianist Aci kot pedagog na AG (1979-2002) in v Klavirskem duu), Bertoncelj-Haas (1995-2002): Aci Bertoncelj – neusahljivi vir umetniške energije in inspiracije), Pavel Mihelčič (Bertonclju bi postavil spomenik!), Manja Flisar Šauperl, (Aci kot pianist v severovzhodni Sloveniji), Urška Šramel Vučina (Aci v Velenju kot učitelj in Mednarodno klavirsko tekmovanje »Aci Bertoncelj«), Simon Krečič (Aci moj učitelj: velik pianist, glasbenik in človek), Leon Engelman (Acijeva radijska snemanja solistične in komorne glasbe v času rezidenčnega« pianista Simfonikov RTV Slovenija in njegovi nastopi na Mednarodnem festivalu sodobne komorne glasbe v Radencih).

Na simpoziju o Aciju Bertonclju je sodelovala številna smetana slovenske glasbene muzikologije.

Po simpoziju je v dvorani Acija Bertonclja sledil še koncert Glasbene šole Domžale, na katerem sta sodelovala še študenta Akademije za glasbo Uroš Pele (klavir) in Sebastian Bertoncelj (violončelo).

Aci Bertoncelj (1939-2002)
Pianist in redni univ. prof. Aci Bertoncelj se je rodil 27. avgusta 1939 v Ljubljani. Živel in deloval pa je vseskozi med Ljubljano in Domžalami, nazadnje – poklicno kot klavirski pedagog; umrl je v Domžalah 22. septembra 2002. Po začetnem šolanju pri sloviti Zorki Bradačevi (na osnovni in srednji stopnji na ljubljanski Glasbeni šoli) je končal študij klavirja na ljubljanski AG v razredu prof. Hilde Horakove. Nato se je izpopolnjeval v Salzburgu, Parizu in Rimu. Nastopal je kot solist, spremljevalec in član (Klavirskega) Tria »Tartini.« Bil je med najpomembnejšimi jugoslovanskimi pianisti 20. stol. tako rekoč ob boku naše prve dame črno bele klaviature D. T. Srebotnjak. Aci se je posvečal sodobni glasbeni literaturi, improvizaciji in tudi jazzu. Od 1979 je poučeval na AG v Ljubljani, od 1989 kot redni profesor. Posnel je več plošč z deli svetovnih in slovenskih skladateljev. Med nagradami je še posebej izpostavljena Nagrada Prešernovega sklada (1972).