Na gorniškem večeru s Sašo Roškar spoznavali dediščino gora

Gorniški večeri, ki enkrat mesečno potekajo v domžalski knjižnici, skušajo svojo podobo in značaj ujeti v barvit, a spoštljiv pogovor, na katerih Borut Peršolja iz Planinskega društva Domžale z gosti odkriva svet gora, raziskovalna, znanstvena in strokovna spoznanja o njih in dosežke, ki v gorah premikajo meje mogočega.

V Knjižnici Domžale je v  torek, 5. novembra 2019, potekal že 79. gorniški večer, na katerem je Borut Peršolja iz Planinskega društva Domžale gostil univerzitetno diplomirano etnologinjo in kulturno antropologinjo Sašo Roškar. Obiskovalci pogovora so se z zanimivo gostjo skozi pripoved ter prikazom fotografij na projekcijskem platnu podali po arhitekturni dediščini v naših gorah: od pastirskih stanov, pastirskih planin, starih gorskih kmetij, obnovitve poti, obnovitve »kali«, starih pastirskih zajetij za vodo, od svojih pogledih na zadnje čase zelo razširjenih in priljubljenih tematskih poti. Pogovor je nanesel tudi na skupne planinske tabore, pohode in druženja.

Saša Roškar rojena 1974 iz Domžal, živi v Ljubljani, je partnerica in mama treh sinov. Saša je univerzitetna diplomirana etnologinja in kulturna antropologinja. Članica Planinskega društva Domžale že od leta 1982 in vodnica Planinske zveze Slovenije od leta 1993. Kot konservatorka – konservatorska svetovalka je zaposlena na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Kranj, kjer se med drugim ukvarja tudi z območjem Triglavskega narodnega parka. Zato je bil pogovor ob slikovnem materialu toliko bolj zanimiv.

Med letoma 1986 in 2002 je aktivno sodelovala pri delu mladinskega odseka Planinskega društva Domžale ter pri izdajanju odsekove knjižice Gremo skupaj v hribe!. Je avtorica več znanstvenih, strokovnih in poljudnih člankov ter knjig med njimi tudi o Domžalah. Mesto Domžale: sprehod skozi prostor in čas (2006, 2013, 2019), Zgodba o slamnikih na Domžalskem (2009) in Sprehod med tovarnami slamnikov v Domžalah (2015). Saša je članica Slovenskega etnološkega društva in Slovenskega konservatorskega društva. Prejela je bronasti častni znak Planinske zveze Slovenije (1998) in bronasto priznanje Športne zveze Domžale za aktivno delo v športu (2002).

Od lanske pomladi je s strani kranjske enote ZVKD odgovorna konservatorka za Kropo. Po njenih besedah se raziskovalnega dela lotijo zelo resno, zaradi česar so pri ljudeh dobili zaupanje, saj lastniki posameznih hiš, pastirskih stanov in poti ob njihovem raziskovalnem delu spoznavajo, kako zanimive so bile v preteklosti njihove hiše. Saša Roškar je tudi raziskovalka domžalske slamnikarske zgodovine, kjer je raziskovala Domžalske slamnikarice na tujem in njihove življenjske zgodbe.

Veliko zgodb se je nabralo v Sašinem življenju, zato jo je bilo prav zanimivo poslušati, s kakšnim zanosom je govorila o starih stavbah, ki so jih in jih še obnavljajo, o domačinih, ki zelo radi sodelujejo pri obnovah svojih starih hiš, hlevov, stanov in poti. Jo pa zelo žalosti, ko nekdo ne ceni stroke in sam od sebe povzroča globoke rane v enkratno stavbno dediščino, ki jo imamo na slovenskem podeželju, v hribovski vaseh in planšarijah v izobilju.

Pogovor s Sašo Roškar si lahko ogledate v zgornjem videu.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar