Na domžalskem velikem platnu dokumentarec Konoplja osvobaja

V Mestnem kinu Domžale je te dni na ogled dokumentarni film z naslovom »Konoplja osvobaja«. Režiser in scenarist Miha Čelar v ospredje filma postavi Janka Pirca, lastnika trgovine Konoplja osvobaja, po kateri je dobil naslov tudi film. Pirc, ki je bil obsojen zaradi vzgoje osmih sadik konoplje, s katerimi je želel pomagati bolnima sinu in ženi, je bil po sodni bitki leta 2016 oproščen, pozneje pa je nasproti sodišča, kjer je potekal proces, odprl že omenjeno trgovino. V filmu izvemo za sodno bitko, vendar pa se prizori osredotočajo predvsem na njegovo delo in posel danes. Dejstvo, da je bil pred leti sam zaradi pridobivanja kapljic CBD na sodišču, film osvetli predvsem skozi pogovore z zdravnikom s pediatrične klinike in tudi z raziskovalcem z Instituta Jožef Stefan. S tem pokaže, da se danes konoplja vse bolj in bolj uporablja tudi v običajni medicini, tak primer je tudi zdravljenje otrok z epilepsijo.

V  sredo, 10. maja 2023, je v Mestnem kinu Domžale potekala domžalska premiera filma “Konoplja osvobaja”, ki je s humorjem prežet dokumentarni esej o aktivistih iz Slovenije in tujine, ki so svoje življenje posvetili legalizaciji konoplje. Pogovora po projekciji filma, ki ga je vodila Cveta Zalokar, sta se udeležila scenarist in režiser Miha Čelar ter glavni protagonist filma Janko Pirc, lastnik trgovine Konoplja osvobaja v Brežicah, sicer doma v Mrzlavi vasi.

»Vsi se nadejamo, da bomo od danes naprej o konoplji lahko govorili kot o zdravilu, drugače, kot smo bili morda vajeni, predvsem pa da bomo o njej govorili o nečemu, česar se absolutno ne gre bati,« je pogovor začel režiser in scenarist Miha Čelar, ki je med drugim dejal, da je film nastajal kar dobra tri leta, glavni razlog je bil seveda covid. »Pred njim se mi je zdelo, da bo konoplja ena pomembna stvar za družbo, potem je prišel covid in so bila pomembna cepiva, zdaj pa se mi zdi, da ko se razmere umirjajo, konoplja spet stopa v ospredje,« je dejal in dodal, da na konopljo gleda bolj s sociološkega vidika, saj meni, da je ta rastlina postala simbol civilne družbe zaradi vsega aktivizma, ki traja že več desetletij, podobno kot čista pitna voda in zrak. V nadaljevanju pogovora je pristavil, da so prav po zaslugi aktivistov, ki so vrnili konopljo v družbo, zdaj konopljini izdelki zaželeni, trg jih hoče, pri čemer na stranska vrata že vstopa kapital – farmacija. »Konoplja vse bolj postaja simbol civilne družbe in pravice posameznika, da si sam pridela zdravilo ali rekreativno mamilo. Farmacija in kapital pa jo, ko bo končno ’legalna’, nameravata v dragih rastlinjakih vzgajati za profit,« je mnenje režiserja, ki verjame, da si konoplja zasluži določen razmislek in se vsak tudi opredeli do nje, zato upa, da bo film vsaj malo pripomogel k temu.

Rdeča nit filma je zgodba Janka Pirca. Pozneje film ponudi zgodbe aktivistov iz tujine. Tu je denimo Filip Dostovski iz Severne Makedonije, ki je, ker je sam imel Hodgkinov limfom, izdeloval olje CBD in ga brezplačno delil bolnikom, ki bi ga potrebovali, dobil pogojno kazen na sodišču. Danes v njegovi državi konopljo za proizvodnjo istega izdelka lahko vzgajajo tisti s približno milijonom evrov v žepu, ki jih lahko vložijo v izgradnjo zakonsko zahtevane infrastrukture in zaposlitev kadra. Če se na začetku filma pojavi napis, ki govori o tem, da je leta 2021 Pfizer z zaslužkom od cepiv proti covidu-19 za skoraj sedem milijard dolarjev kupil majhno farmacevtsko podjetje, ki je uspešno pri razvoju zdravil na podlagi konoplje, je prav makedonski primer tisti, ki v filmu praktično pokaže, kaj pomeni vstop farmacevtske industrije na to področje.

Film se sicer ozre tudi po primeru iz Španije, kjer delujejo društva za zakonito rekreativno uživanje marihuane, pa v Švico, kjer se ta zakonito proizvaja in prodaja v običajnih trgovinah, s čimer pokaže tudi druge prakse. Čeprav dokumentarec prikaže kopico primerov iz tujine, osrednjega protagonista pa kaže pri procesu pridelave, pogosto umanjka kontekst različnih zakonodaj ali pa jasna pripovedna nit, ki bi se osredotočila le na eno plat pridelave in uporabe konoplje. Predvsem pa film s prizori, ki protagonista kažejo v sporih z inšpekcijo zaradi nošenja mask med pandemijo ali pa ob njegovih srečanjih s somišljeniki, ki bolj kot o konoplji govorijo o domnevni škodljivosti cepiv, zaide z osrednje teme, zaradi česar se, glede na prikazano, lahko zagovornike uporabe konoplje v zdravstvene namene poenostavljeno enači z nasprotniki cepljenja.

Po besedah Pirca mora konoplja dobiti mesto, ki ji pripada, saj je del narave. Izrazil je upanje, da se besede Mihe Čelarja glede kapitala ne bodo uresničile, rekoč: »Upam, da ne bo na koncu kapital oz. farmacija tista, ki bo diktirala, kaj, kako in koliko lahko ljudje jemljejo oziroma uživajo.« Poudaril je tudi, da je konoplja legalna. Po njegovem je najbolj pomembno, da se ljudje začnejo izobraževati in sprejemati znanje od zunaj, le tako se bodo zadeve lahko spremenile. »Zavedati se moramo, da smo del narave, ki je definitivno podvržen korporaciji, ki v resnici nima nič z nami, ljudmi. Se pravi ves kapital, ki ga mi ustvarjamo, gre nekam drugam,« je poudaril in dodal, da je od tega, ali bo prišlo do sprememb, odvisno predvsem od ljudi. Pirc ima željo, da bi bilo takšnih trgovin, kot je njegova, še veliko. »Želel bi si, da bi se glede na zelo slabo zdravstveno stanje družbe situacija spremenila ter da bi se ljudje začeli zavedati sebe, narave in bi se začeli sami zdraviti, ne pa da čakajo kapital oziroma farmacijo, ki jim deli samo bonbončke, čeprav nimam nič proti farmaciji in zdravnikom,« je izpostavil.

Film ob duhoviti pripovedi glasbenika in rock’n’roll filozofa Ramba Amadeusa hkrati opisuje, kako v bliskovito razvijajočo se industrijo konoplje vstopajo politika, farmacija in kapital – kljub nasprotovanju medicine, ki ima konopljo še vedno za mamilo. Konoplja tako vse bolj postaja simbol civilne družbe in pravice posameznika, da si sam pridela zdravilo ali rekreativno mamilo. Farmacija in kapital pa jo, ko bo končno “legalna”, nameravata v dragih rastlinjakih vzgajati za profit.

Janko Pirc je v središču Brežic odprl trgovino s pomenljivim imenom Konoplja osvobaja. Ob vhodu v trgovino v ličnih loncih rasteta dve visoki sadiki konoplje. »V tem je nekaj simbolike. Predvsem želimo konopljo približati ljudem, hkrati pa poudariti, da vstopajo v svet nečesa povsem naravnega in hkrati stigmatiziranega,« je dejal Pirc in dodal, da mu ne gre toliko za posel kot tak. »Daleč od tega. Vloga naše trgovine ni prodaja, ampak v prvi vrsti svetovanje, izobraževanje. Z izdelki, ki jih imamo, želimo pokazati, kaj vse se da narediti iz te starodavne zdravilne rastline, katere produkti poskrbijo za ponovno ravnovesje v telesu. Res si želim, da bi ljudje sami znali iz konoplje pripraviti izdelke, pa naj bo to čaj, semena, kar koli. Toda zmeraj jim povem, da konoplja še zdaleč ni edina in naj vendarle uporabljajo tudi druga naravna zdravila, od čebule in česna naprej. Prav ničesar novega ne odkrivamo, že tisočletja pred nami so vse to poznali,« je poudaril Pirc. Manjšino izdelkov uvažajo iz tujine, ker jih v Sloveniji ne smejo izdelovati, večino pa izdelajo iz ekološke konoplje, zasajene na posavskih njivah.

Zanimiv pogovor si lahko ogledate v zgornjem videu.

Avtor: Miro Pivar: Foto, video: Miro Pivar