Monografija o Francu Jožefu I., »starem cesarju«, ki je habsburški monarhiji vladal kar 68 let
Ob 100-letnici smrti Cesarja Franca Jožefa I. je pri Cankarjevi založbi izšla monografija, ki jo je napisalo deset slovenskih zgodovinark in zgodovinarjev. Trije med njimi, dr. Miha Preinfalk, dr. Peter Vodopivec in Gregor Antoličič (urednik), so v dvorani Knjižnice Domžale njegov kult osebnosti orisali skozi rodbino Habsburžanov, odnos Slovencev do "starega cesarja" in njegovo zasebno življenje. Predstavitev našega najslavnejšega cesarja, ki je podonavski monarhiji vladal skoraj sedem desetletij in jo žal zapletel v prvo svetovno vojno, je bila v torek, 24. januarja 2017.
Vsebinsko uravnotežene prispevke, ki dajejo dober vpogled v življenje predzadnjega "slovenskega" cesarja, so napisali priznani slovenski zgodovinarji. Tako bralce dr. Miha Preinfalk vpelje v rodbino Habsburžanov, Filip Čuček obdela Jožefovo mladost in prva leta njegovega vladanja, Andrej Rahten popiše Franca Jožefa in prestolonaslednike, Peter Vodopivec analizira odnos Franca Jožefa do Slovencev, Eva Holz pa se potem natančneje posveti Jožefovim potovanjem na slovensko ozemlje. Aleš Maver v nadaljevanju obdela aktivnosti Franca Jožefa v evropski politiki, Petra Svoljšak, cesarjevo vlogo v prvi svetovni vojni, Gregor Antoličič predstavi vladarjev vsakdan, Vincenc Rajšp njegov odnos do vere, Gregor Januš pa sklene monografijo s poglavjem Smrt cesarja Franca Jožefa.
Pogovor, ki ga je vodila Taja J. Gubenšek, je bil zanimiv, saj se je zbralo veliko obiskovalcev in kar preseneča, tudi veliko mladih, ki so ob koncu zastavljali zanimiva vprašanja na temo monografije. Monografija slovenskih zgodovinarjev poglobljeno in na podlagi najnovejših odkritij predstavlja vladarja in stoletje, ki ga je »stari cesar« zaznamoval. Prvič bomo lahko brali o tem, kakšen odnos je imel cesar do Slovencev, kako so njegovo vladanje dojemali slovenski intelektualci in preprosti ljudje, pa tudi o obiskih na Slovenskem, kjer je bil vselej prisrčno sprejet. Monografija osvetljuje tudi njegovo življenje, odnos do zunanje in notranje politike, vere ter vlogo, ki jo je odigral med prvo svetovno vojno, in tudi vpliv njegove smrti na potek dogodkov.
"V pričujoči monografiji so prikazani zelo različni vidiki vsakdanjega življenja ter obenem tudi političnega in uradnega delovanja Franca Jožefa, nemara najslavnejšega habsburškega vladarja. Obeleževanju stoletnice smrti enega najpomembnejših srednjeevropskih državnikov druge polovice 19. stoletja, ki je s svojimi političnimi odločitvami usodno zaznamoval potek slovenske zgodovine, se je tako lepo poklonila tudi zgodovinopisna stroka. Navdušenci nad preteklostjo pa so s tem dobili pomembno in referenčno delo, ki bo v naslednjih desetletjih ohranjalo svojo relevantnost", je dejal dr. Miha Preinfalk.
"Knjiga ni pisana kot zbornik, ampak harmonično, zato ni zaznati različnih peres," je poudaril Gregor Antoličič. Stota obletnica smrti Franca Jožefa po njegovih besedah predstavlja enkratno priložnost za nov razmislek o vlogi in pomenu predzadnjega "slovenskega" cesarja, ki se je leta 1848 zavihtel na prestol, star komaj 18 let.
"Čeprav Franca Jožefa mnogi razumejo kot poslednjega vladarja stare šole, je bil vseskozi razpet med tradicijo in moderno", je pojasnil dr. Vodopivec in opozoril, da je običajni Slovenec s cesarjevo smrtjo leta 1916 izgubil lik povezovanja in občutek obstoja mnogo narodne monarhije.
Gregor Antoličič je v spremni besedi zapisal, da je vse vidike dolgega in burnega življenja Franca Jožefa težko zajeti z eno povedjo, pa vendar bi morda lahko zapisali: "Kot 18-letni mladenič je leta 1848 zavladal premlad in premalo izkušen, kot 86-letni starec pa je v letu 1916 umrla prestar, da bi bil sposoben z odločnimi političnimi dejanji rešiti usodo monarhije." Knjiga je bogata s fotografijami, za katere je v večini primerov zaslužen Mariborski zbiratelj na temo Franca Joževa 1. prof. Igor Vodnik, nekaj slik pa so odkupili od Avstrijske nacionalne knjižnice. Nekaj pa sta jih dala Muzej novejše zgodovine Ljubljana ter Pokrajinski muzej Maribor.
Dr. Peter Vodopivec (1946, Beograd) je vsestranski zgodovinar in znanstvenik. Do leta 1999 je bil redni profesor novejše zgodovine na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, od leta 1999 do upokojitve pa znanstveni svetnik na Inštitutu za novejšo zgodovino. Raziskuje predvsem zgodovino meščanstva in izobraženstva, francosko-slovenske stike v preteklosti ter vprašanja politične, socialne, gospodarske in kulturne zgodovine ter vlogo zgodovine in zgodovinopisja.
Dr. Miha Preinfalk (1974) je višji znanstveni sodelavec, docent, od leta 1999 zaposlen na Inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU, kjer je namestnik predstojnice. Leta 2004 je doktoriral z disertacijo Genealoška in socialna podoba rodbine Auersperg v srednjem in novem veku. Primarno področje njegovega delovanja je plemstvo na Slovenskem in v nekdanji avstro–ogrski monarhiji. Navezuje stike s številnimi pripadniki nekdanjega plemstva, ki mu dovolijo vpoglede v svoje zasebne rodbinske arhive (Auerspergi, Lichtenbergi, Herbersteini, Thurni) in je avtor številnih publikacij s to tematiko.
Gregor Antoličič je leta 2013 diplomiral na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in je zaposlen kot mladi raziskovalec na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU v Ljubljani. Raziskuje politično, kulturno, gospodarsko in vojaško zgodovino Maribora in širše okolice v času od začetka 19. stoletja do konca prve svetovne vojne in delovanje pomembnih spodnještajerskih političnih osebnosti iz konca 19. in začetka 20. stoletja. Trenutno sodeluje pri Temeljnih raziskavah slovenske kulturne preteklosti 2015-2020. Je urednik monografije Franc Jožef (Cankarjeva založba, 2016), ki jo vsebinsko oblikovalo deset slovenskih zgodovinark in zgodovinarjev.
