Mladinska folklorna skupina Mengeš navdušila z Zalo

V Zali je eno izmed temeljnih del slovenskega klasika Ivana Tavčarja, s katerim je pisatelj dosegel enega izmed vrhuncev svoje pripovedne umetnosti. Folklorno predstavo po motivih romana Ivana Tavčarja je predstavila Mladinska folklorna skupina Mengeš, ki je s pesmijo, plesom in dramskimi vložki navdušila polno dvorano Kulturnega doma Mengeš.

Folklorna predstava “Spoznanje v Zali” se je mengeškem kulturnem hramu odvila v soboto, 30. novembra 2019. Scenarij, režijo in umetniško vodstvo je prevzel mentor Mladinske folklorne skupine Boštjan Svete, ki je v zgodbo vključil svoje mlade plesalce, kot oče je nastopil Drago Plevel, kot mati pa Meta Pančur. V kulturno predstavo pa so bili vtkani inserti plesnih koreografij dr. Tomaža Simetingerja, Mirka Ramovša, Tončke Marolt in Boštjana Sveteta. Glasbene priredbe Klemena Stoparja pa so izvajali Ela Podlesek na violini, Blaž Stopar na klarinetu, Rok Stopar na kontrabasu ter Klemen Stopar na harmoniki. Da so bili plesalci čim bolj pristni, sta za kostumsko podobo poskrbeli Manca Stopar in Tadeja Pance.

Zgodba se odvija na Škofjeloškem koncu skozi daljše obdobje. Slike in filmčki, ki so se prikazovali na projekcijskem platnu, kar je predstavi dodalo dodano vrednost, sta pripravila Anže Hribar in Center projekcije. Zgodba se je začela na zgodnjo pomlad. Sneg, ki je še pred nekaj dnevi pokrival pobočja gora, se je pričel topiti pod toplimi sončnimi žarki. Tudi bližnja Zala se je pričela taliti. Iz zimskega spanja so se prebudili potoki, cvetje, živali. Tudi vladar gozdne perutnine – divji petelin – se je prebudil. Čeprav je bilo jutro hladno se je lovcu segrela kri v žilah ob pogledu na to pokrajino. Tako je sledil prihod lovcev ter njihov pogovor. Aprila meseca so se s kaplanom Andrejem odpravili na Zalo, da bi tam postavili šotore. Nosač Miha se je utrujen sesedel malo pod vrhom in dejal naj gredo kar naprej, bo že prišel za njimi. Toda Jernač ga je predobro poznal in vedel, da bi, če bi ga pustili samega, preiskal vso prtljago, ki jo je nosil, le da bi našel kakšno steklenico žganja, katera bi se mu prilegla po težavni poti. Nato bi šel do studenca in napolnil steklenico z vodo in dejal, če bi ga kdo kaj vprašal, da se je verjetno katera od žena zmotila in v nahrbtnik namesto žganja vtaknila vodo. Niso ga pustili samega, pač pa so si vsi oddahnili. Iz bližnjega grmovja je vzletel petelin … Miha je že pripravil ogenj, ko sta se vračala Tinče in Jernač. Našla sta gnezdi dveh petelinov za jutrijšnji lov. Pričelo se je mračiti. Gospod Andrej se je razgledoval in  pričel pripovedovati kako so živeli ljudje v teh krajih pred dvesto leti.

Spet sledi prizor po maši ter »pretep« pred cerkvijo. Po maši so pred cerkvijo fantje gledali dekleta, ki so izstopala. Med njimi je bil tudi Tomaž. Naredil se je važnega pred sovrstniki. Jernač tega ni prenesel in mu jih nekaj zabrusil. Tomaž ga je napadel, vendar jih je pošteno dobil. Jernač je odšel domov, kjer sta mu mati in oče napela nekaj krepkih. Brat pa mu je predlagal, da naj odide v Ameriko, da ne bo šel zaradi pretepa v zapor. Kasneje je Jernač  srečal Rezo in ji povedal kaj čuti do nje. Tudi ona je imela podobna čustva. Strinjala sta se, da mora on odpotovati v Ameriko zato, da ne gre v zapor. Sledil je lep prizor, kako se Jernač pelje z vlakom in razmišlja o Ameriki in vrnitvi v najlepše kraje, domači kraj.

Ob prihodu iz Amerike ga ni nobeden spoznal razen Repnikovega Tomaža. Ta je stal pred gostilno, katero si je kupil po očetovi smrti, ker je vedno rad popival namesto, da bi delal. Povabil ga je na kozarec vina in povedal, da se je med njegovo odsotnostjo poročil. Njegova žena je kmalu prispela. Ob pogledu nanjo sta bila presenečena. Bila je Reza, ki mu je pred odhodom v Ameriko obljubila, da ga bo počakala. Presenečenje in razočaranje je bilo nepopisno …

Ob koncu predstave se je predsednik Folklorne skupine Svoboda Mengeš Zoran Jagodič zahvalil vsem nastopajočim ter mentorju Boštjanu Svetetu. Nekaj pohvalnih besed je povedal tudi vidno zadovoljen župan Občine Mengeš Franc Jerič, ki je dejal, da to mladinsko skupino spremlja že od malega: »Imate lepo preteklost, imate zlato sedanjost in želim vam briljantno prihodnost.«

Zahvala gre tudi Osnovni šoli Mengeš, saj se je folklorna dejavnost začela prav tam in sicer na pobudo Štefke Mlakar pred 50. leti. Lidija Ropotar je s to generacijo že skoraj celo obdobje in si verjetno ni predstavljala, kaj bo zraslo iz tistih majhnih deklic in dečkov. Prav tako gre zahvala Nataši Banko, ki je mlade folkloriste pripravila na te zahtevne pevske nastope in pa tudi ravnatelju Osnovne šole Mengeš Milanu Burkeljca, ki vseskozi podpira folklorno dejavnost. Za finančno podporo pri izvedbi te predstave, se zahvaljujejo JSKD, Območni izpostavi Domžale. Seveda je še dosti posameznikov in gasilcev PGD Loka pri Mengšu, ki so si zaslužili priznanje za nesebično pomoč. Vsem iskrena hvala.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar