Matjaž Brojan: dr. Franjo Rosina, pravi rodoljub

Novo knjigo Matjaža Brojana, ki jo je posvetil zavednemu Slovencu, pravemu rodoljubu, odločnemu odvetniku in Maistrovi desni roki – dr. Franju Rosini smo dočakali tudi v Knjižnici Domžale. Knjigo, ki jo je založila Zveza Društev general Rudolf Maister, sta v zanimivem pogovornem večeru, ki je v Knjižnici Domžale potekal v sredo, 14. marca 2018, predstavila avtor, dolgoletni novinar, publicist, vsestranski kulturni delavec ter ohranjevalec naše kulturne dediščine, Matjaž Brojan in urednik France Malešič.

Rosinova vnukinja, dr. Alenka Šelih, zaslužna profesorica na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in članica SAZU ter vnuk dr. Andrej Rosina, dr. metalurgije in nekdanji predavatelj na nekdanji Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani svojega deda osebno nista poznala, umrl je namreč leta 1924, pa vendar  sta vnuka zbrala veliko gradiva in znanja o njem. In to iskanje podatkov in časopisnih člankov iz tistega časa je dalo Matjažu Brojanu energijo, da je začel temeljito raziskovati o dr. Rosini. Med pogovorom smo slišali, da danes Slovenci o dr. Rosini kot domoljubu in Maistrovem sodobniku malo vemo.

»Dr. Fran (Franjo) Rosina – trden Slovenec in pošten rodoljub, pokončni sokol in Maistrova desna roka. V teh časih se tega, da smo Slovenci lahko ponosni, vsekakor premalo zavedamo. Predvsem tedaj, ko bi morali spoštovati velike ljudi naše preteklosti. Eden takšnih je bil tudi dr. Franjo Rosina, dolgoletni mariborski odvetnik, ki je s svojimi plemenitimi dejanji in z neuničljivo slovensko zavestjo zaznamoval svoj čas med štajerskimi ljudmi. Bil je velik Slovenec, prijatelj in zaupnik drugega velikega Slovenca – generala Rudolfa Maistra, ki ga je v potrebah tudi odločilno gmotno podpiral,« je dejal Matjaž Brojan.

Dr. Fran Rosina, odvetnik in politik, je bil rojen 29. septembra 1863 v Leskovici blizu Šmartnega pri Litiji, umrl pa je 15. oktobra 1924 na Dunaju. Pravo je leta 1888 doštudiral na Dunaju, doktoriral pa leta 1891 v Gradcu. Služboval je pri odvetnikih v Novem mestu in v Celju, lastni odvetniški pisarni pa je imel v Ljutomeru od 1895 in v Mariboru od 1901 pa do smrti. Bil je med ustanovitelji Sokola v Novem mestu, v Ljutomeru in v Mariboru ter njegov starosta v Novem mestu in v Mariboru. V mestu ob Dravi je bil tudi predsednik Čitalnice in v letih 1905-1924 načelnik Posojilnice. Že leta 1896 je bil v Ljutomeru izvoljen za poslanca v štajerski deželni zbor. V prevratnih letih 1918-1919 je dr. Rosina kot podpredsednik Narodnega sveta za Štajersko skupaj s predsednikom Karlom Verstovškom z odločnostjo veliko pripomogel k uspehu generala Maistra. Za potrebe Maistrove vojske je zagotovil 2 milijona zlatih kron in tudi sicer vsestransko podpiral akcijo za slovensko Štajersko in Maribor. Zato so ga mnogi poimenovali “Maistrova desna roka«.

»Dr. Franjo Rosina se je v slovensko zgodovino vpisal zlasti po dveh svojih dejanjih: leta 1918, po prevratu, je prvi slovenski vojski oziroma vojaškemu poveljstvu za Spodnji Štajer iz mariborske posojilnice, katere načelnik je bil, namenil dva milijona kron in jo s tem rešil pred propadom«, je povedal avtor knjige Matjaž Brojan. Kot podpredsednik Narodnega sveta je bil dr. Rosina odličen govornik in velik domoljub. Zelo je odmeval njegov govor 28. junija 1914 v Rušah, ki je slučajno sovpadal z dnem atentata na nadvojvodo Franca Ferdinanda in njegovo ženo v Sarajevu. Avstrijci so Rosino obtožili veleizdaje; nekaj časa je bil zaprt, nato pa so ga oprostili. Med ljudmi je bil Rosina zelo priljubljen, kar se je pokazalo tudi ob njegovi 60-letnici, ko so mu mariborski sokoli priredili lep koncert sredi Maribora. Res izjemen človek, ki sta ga predstavila urednik knjige, dr. France Malešič in avtor, Matjaž Brojan.

V teh časih se tega, da smo Slovenci lahko ponosni, vsekakor premalo zavedamo; predvsem tedaj, ko bi morali spoštovati velike ljudi naše preteklosti. Eden takšnih je bil tudi dr. Franjo Rosina, dolgoletni mariborski odvetnik, ki je s svojimi plemenitimi dejanji in z neuničljivo slovensko zavestjo zaznamoval svoj čas med štajerskimi ljudmi. Bil je velik Slovenec, prijatelj in zaupnik drugega velikega Slovenca – generala Rudolfa Maistra, ki ga je v potrebah tudi odločilno gmotno podpiral. Ob njem je bil, ko je bilo treba Maribor obvarovati pred nasilnim nemštvom in v odločujočih trenutkih leta 1918, ko se je odločalo ne samo o usodi štajerske prestolnice, ampak celotne severovzhodne Slovenije.

Knjigo je založila in izdala Zveza društev General Maister. Predstavitve knjige se je v Knjižnici Domžale udeležil tudi Rudolf Pfajfer, generalni sekretar Zveze Društev general Maister, ki je povedal tudi nekaj besed o generalu Rudolfu Maistru ter o njegovem delovanju ter poimenovanju iz majorja v generala, pa o tem, kako so ga v Ljubljani zatolkli, namesto da bi mu peli hvalo, da je štajerska pripadla Slovencem. Še veliko neznanega je bilo obiskovalcem predstavitve  povedanega. Res veliki ljudje, na katere smo Slovenci lahko ponosni. Velika zahvala gre avtorju knjige Matjažu Brojanu, da je uspel izbrskati dokumente ter vse ostalo iz te stoletne preteklosti, da je nastala odlična knjiga o domoljubu dr. Franju Rosini.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar