Mama je samo ena
V Mestnem kinu Domžale so v torek, 2. junija 2015, predvajali slovenski dokumentarni film »Mama je samo ena«. Po projekciji filma pa je potekal še pogovor z ustvarjalci filma.
Zgodba gre takole: Tatjana Knežević, učiteljica angleščine in voditeljica na radiu Študent, se pri svojih triintridesetih letih odloči poiskati primernega slovenskega fanta, s katerim bi si lahko ustvarila družino. Ko za nasvet vpraša vilo, ki pred ljubljansko mestno hišo izpolnjuje božične želje, ji ta odgovori, da bo svojega slovenskega moškega dobila šele takrat, ko bo premagala njegovo »Srčno kraljico«. Tatjana kot nekakšna Alica v čudežni deželi naleti na »Slavoja Zajčka«, ki jo s pomočjo ugank popelje v svet vsakovrstnih slovenskih moških. Kmalu odkrijemo, da je patološki odnos z mamo zaznamoval celo najbolj znamenite med njimi: pesnike, pisatelje, pevce, novinarje, politike, pa tudi tatove in serijske morilce.
Po filmu je potekal pogovor z ustvarjalci filma. Pogovoru sta se pridružila režiser filma, Miha Čelar ter soscenaristka in igralka v filmu, Tatjana Knežević. Pogovor je vodil Jure Matičič.
»Ko sem se lotila raziskave slovenskih moških sem ob štirih najbolj znamenitih odkrila šokantno podrobnost. Največji slovenski pisatelj, največji pesnik, svetovno znani slovenski diktator in največji slovenski serijski morilec, so zrastli ob močni posesivni materi in odsotnem očetu«, je med drugim dejala Tatjana Knežević.
Mama je ena sama je delno animirani komični dokumentarec o tipično slovenskem arhetipu mučeniško-posesivne matere ter o maminih sinčkih, med katere sodijo tudi nekateri izmed najznamenitejših Slovencev.
»Slovenci smo narod z nenehno spreminjajočo se identiteto. Brez enotno sprejete zgodovinske kontinuitete in brez narodnih junakov. Celo najmočnejša med pravljičnimi junaki, Martin Krpan in Peter Klepec, sta se potem, ko sta opravila z nepridipravi, vrnila domov k svojima mamama. Dokumentarec Mama je ena sama razgalja psihološki profil slovenskih moških, ki jim slovenska družba sledi in se tako ali drugače po njih ravna. Na koncu pa gledalcu postavlja vprašanje, ali so vsi ti 'slovenski možje', ki so jih v nas vgradili naš šolski sistem, naša razcepljena zgodovina in pa sodobni mediji, res pravi vzor, ki mu v današnjih časih še velja slediti. Ni nujno, da se ljudje s tabo strinjajo, a če ti uspe, da jih nasmeješ, jih s tem razorožiš in pripraviš do tega, da ti prisluhnejo«, je povedal Miha Čelar.
Portret avtorja
Miha Čelar, rojen leta 1970 v Ljubljani, kot režiser deluje od začetka devetdesetih let. Med njegova dela sodijo igrani celovečerni film Amir (2002) ter dokumentarci Filmsko popotovanje Božidarja Jakca (1993), Kdo se boji dr. Ruglja (2009),Hitlerjeva biblija (2011) in Moj čudoviti um (2013). Je soustanovitelj družbe za filmsko produkcijo Astral Film.
