Luč z Goričice – 110 let Župnije Domžale

Luč z Goričice je bila rdeča nit Slavnostne akademije ob 110-letnici Župnije Domžale, ki je v soboto, 22. septembra 2018, potekala v domžalskem hramu kulture, ki nosi ime po prvemu domžalskemu župniku in velikemu Domžalcu Francu Berniku, ki ni zaslužen samo za ustanovitev domžalske župnije, ampak je s svojo prodorno mislijo in vizionarskim pogledom Domžale spremenil v sodoben kraj.

»Ljudje, ki so živeli v Domžalah in so se vsako nedeljo zbrali na Goričici pri svetem obhajilu, so si želeli svoje župnije in svojega duhovnika. To se jim je delno posrečilo že z ustanovitvijo podružnice, ki je spadala pod veliko župnijo Mengeš. Kasneje se je kraj zelo povečal, zato so tudi škofje v Ljubljani uvideli, da je tudi tukaj potrebna župnija. Z nalogo ustanovitvijo župnije so v Domžale poslali Franca Bernika. Škof ga je poslal na pot z besedami: »Pojdi in ustanovi faro. Če kje na Kranjskem, je na Goričici potrebna fara.« Ko je leta 1903 Bernik prišel v Domžale je uvidel, da bo boj za faro težak in neizprosen. Predvsem boj s prafaro Mengeš, ki se je le stežka ločila od tako pomembne podružnice. Z vsemi močmi si je tudi prizadeval, da bo svoje poslanstvo izpolnil. 25. septembra 1908 mu je to uspelo. Vendar njegovo delo ni bilo pomembno samo za župnijo, Bernik je s svojo prodorno mislijo in vizionarskim pogledom Domžale spremenil v sodoben kraj, kjer živimo še danes,« sta ob praznovanju 110-letnice Župnije Domžale zapisali Ana Vrtovec Beno in Marjeta Cerar, ki sta napisali scenarij za predstavo Luč z Goričice.

Rdeča ni Slavnostne akademije, ki je potekala v počastitev 110-letnice Župnije Domžale, je bil Franc Bernika, v ta namen so pripravili nazorno in zanimivo predstavo o njegovem življenju in delovanju v Domžalah. Scenarij za predstavo Luč z Goričice sta pripravili Ana Vrtovec Beno in Marjeta Cerar, režiral pa jo je Alojz Stražar. Vlogo Franca Bernika je odigral Luka Vasle, farane so odigrali Urška Pavli, Tomaž Usenik, Janez Vasle, Janez Kecelj, Marjeta Likar in Miha Flerin. V predstavi so sodelovali tudi folkloristi Otroške folklorne skupine Domžale in Folklornega društva Groblje, Katarina Kozjek na violončelu ter Cerkveni mešani pevski zbor župnije Domžale, pod vodstvom Ksenje Kozjek in organista Janeza Kozjeka. Slavnostne akademije so se udeležili tudi domžalski župnik mag. Klemen Svetelj, župan Občine Domžale Toni Dragar, častni občan dr. Miroslav Stiplovšek, predsednik KS Slavka Šlandra Marjan Ravnikar ter številni drugi gostje. Prireditev je povezoval Igor Velše.

Zbrane je nagovoril in pozdravil tudi župan Toni Dragar, ki je dejal, da je bil Franc Bernik pravi Domžalčan oziroma Domžalec. V nadaljevanju je dejal, da je bila domžalska občina prva v samostojni Sloveniji, ki je ustanovila katoliški vrtec Dominik Savio, katerega stavba je letos doživela prenovo. Izpostavil je tudi dobro sodelovanje z župnijo, po njegovih besedah pa bi morali tako sodelovati povsod: »Zadnje čase lahko vidite, da se okrog cerkve ogromno dogaja, to pa je zasluga gospoda župnika, pastoralnega sveta in nadškofijskega ordinariata. Ker je letos leto evropske kulturne dediščine, bomo na Občini Domžale prispevali nekaj sredstev za obnovo paviljona in zidu. Seveda v bodoče upamo, da bo prišlo do postavitve treh spomenikov in sicer Francu Berniku, Matiji Tomcu in našemu velikemu pesniku Francetu Prešernu, ki je v Domžale rad prišel na obisk. Prav tako imamo željo, da naredimo maketo nekdanjega Tabora na Goričici.« Ob koncu je župan izrekel še iskrene čestitke ob praznovanju 110-letnice župnije Domžale.

Mag. Klemen Svetelj je v svojem govoru dejal, da smo v teh dneh že bili ali pa prihodnjih še bomo deležni kar nekaj srečanj, na katerih je predstavljen Franc Bernik, prvi župnik v Domžalah. Ustanovitev župnije po besedah mag. Svetelja ni bila majhna stvar: »Res so bile takrat razmere drugačne od današnjih, tako v širši družbi kot tudi znotraj cerkve. Vendar je bil 33-letni Bernik v trenutku prihoda v Domžale, resnično pogumen, da je takoj pričel z postopki ustanovitve župnije Domžale, ki je tlela že kar nekaj let pred njimi. Ustanovitev svoje župnije takrat ni bil pomemben samo za cerkev, ampak je s tem ogromno pridobil tudi kraj kot takšen. Zgodovinarji pišejo, da je ustanovitvi župnije sledil hiter razvoj vasi, ki so spadale pod novoustanovljeno župnijo. Leta 1925 so bile Domžale povzdignjene v Trg in leta 1952 v Mesto, česar pa Bernik ni več doživel. Kakšen zagon je temu procesu s svojim življenjem v Domžalah dal ravno on, pa si lahko samo mislimo.«

V nadaljevanju je mag. Svetelj dejal, da si ob tem marsikdo sprašuje, kako je Berniku vse to uspelo. Tudi takrat ljudje niso bili enotni, niso bili vsi za cerkev, pa tudi za slovenski narod ne. A Bernik je imel posluh tako za domače ljudi, kot tudi za drugače misleče ali govoreče. Kljub nasprotovanjem je imel svete maše v nemškem jeziku, saj je vedel, da mora povezovati Slovence in nemško govoreče ljudi, saj so bili odvisni drug od drugega. »In ravno to njegovo lastnost bi danes rad posebej izpostavil. Ne zgolj sposobnost medsebojnega sodelovanja, ampak tudi željo in dejansko pripravljenost za skupno delo. Če vsi konji vlečejo voz v isto smer, se bo voz hitreje in lažje premaknil, sicer pa gre veliko moči v nič. Vesel sem, da zmoremo tudi v današnjem času stopiti skupaj in ustvarjamo okolja medsebojnega sodelovanja in podpiranja. Na tem mestu bi se rad zavalil Občni Domžale z županom Tonijem Dragarjem na čelu, za vso pomoč in podporo, ki smo jo deležni z njihove strani. Zgled lepega sodelovanja je tudi vse dogajanje okrog 110-letnice župnije, kjer smo stopili skupaj s Kulturnim domom Franca Bernika in njegovo direktorico Cveto Zalokar ter še mnogimi drugimi,« je povedal mag. Svetelj.

Svoj govor je zaključil z besedami, da naj nas zgled Franca Bernika opogumlja, da bomo zmožni stopiti drug do drugega in da bomo iskali in uresničevali tiste stvari, ki bodo služile za dobro vseh, za narodov blagor: »Naše prednike so krasile vrednote, kot so skromnost, poštenost, marljivost in delavnost. Naj to znova postane tudi naše življenjsko vodilo.«

Več fotoutrinkov s slavnostne akademije si lahko ogledate na povezavi tukaj.

Avtor: Miha Ulčar; Foto: Miha Ulčar; Video: Miha Ulčar