Kulturna društva se predstavijo: Kulturno društvo Jože Gostič Homec

V organizaciji JSKD, Območne izpostave Domžale in Knjižnice Domžale so v sredo, 21. februarja 2018, na srečanju Kulturna društva se predstavijo gostili Kulturno društvo Jože Gostič Homec, ki je bilo ustanovljeno leta 1993 in šteje preko 50 članov iz bližnjih in okoliških krajev, ki jih združujeta pripadnost ljubiteljski kulturi in ljubezen do nje. S pestrim in bogatim programom (dramske igre, predavanja, tematski večeri, razstave, publikacije …), predvsem pa z mednarodnim festivalom Gostičevi dnevi, ki poteka že od leta 2000, svoje ime razširja tudi preko lokalnih meja. In letos obeležujejo že 25. leto delovanja.

V uvodu srečanja je vse zbrane pozdravil vodja JSKD OI Domžale Matej Primožič, zatem pa je nekaj uvodni besed o Kulturnem društvu Jože Gostič Homec spregovoril predsednik Borut Jenko. Vse se je začelo v letu 1993, ko je mladi in nadobudni Borut Jenko iskal somišljenike, da bi na Homcu ustanovili kulturno društvo. Hitro jih je našel, dodatno spodbudo pa je imel pri takratnemu homškemu župniku Lojzetu Golobu. Danes, po petindvajsetih letih delovanja Kulturnega društva Jože Gostič Homec, lahko z veseljem zapišemo, da je kulturno društvo v teh letih delovanja pustilo nepozaben pečat na področju kulture v našem kraju. Na srečanje so obiskovalcem razkrili marsikaj, kar se je dogajalo in ustvarjalo v teh bogatih petindvajsetih letih delovanja Kulturnega društva Jože Gostič Homec.

Poznate zgodbo o tem, kako je prišlo do tega, da je svetovno znani operni pevec Jože Gostič, ki je večji del življenja preživel na Homcu, dobil tisto mesto, ki mu gre? To smo iz prve roke zvedeli na včerajšnji predstavitvi KD Jože Gostič Homec. Spomin na svetovno znanega tenorista Jožeta Gostiča in s tem tudi na Gostičeve dneve nas je spomnil Sašo Rogina, ki je izčrpno povedal vse, kar se je dogajalo na Gostičevih dnevih v vseh teh letih.

Da je svetovno znani tenorist in krajan Homca Jože Gostič, ki je bil dolga leta načrtno ali nenačrtno »pozabljen«, dobil svoje mesto, ki mu pripada, pa sega v leto 1998, ko se je delegacija iz Opere HNK iz Zagreba, pod vodstvom tedanjega direktorja, prof. Vladimirja Kranjčevića odpravila na Gostičev grob na homško pokopališče. Prof. Kranjčevič, ki je osebno poznal tenorista Jožeta Gostiča je povedal, da se po smrti pevca, na božič leta 1963, niso mogli udeležiti pogreba, saj je ledeni dež takrat ohromil ves promet. So pa pevčev grob obiskali 35 let kasneje. Med drugim so se oglasili tudi pri takratnem homškem župniku, ki jih je prijazno sprejel in se čudil obisku. Skratka takratni obisk zagrebške delegacije je prerasel v enkratno čezmejno sodelovanje – vsakoletni dogodek Gostičevi dnevi, kjer razne prireditve potekajo tako v Sloveniji in na Hrvaškem. Tovrstno prijateljsko sodelovanje pa priča o tem, da je Jože Gostič oseba, ki je združil oba naroda.

Na prvi vzpon Vikija Grošlja na homški hrib ter na ostale dogodke z predavanj znanih alpinistov nas je popeljal Marjan Loboda. V teh petindvajsetih letih je Kulturno društvo Jože Gostič Homec organiziralo okoli dvajset potopisnih predavanj, ki so jih predstavili različni slovenski alpinisti, med njimi so nekateri na žalost tudi že pokojni. Dvakrat je svoje izkušnje s Homčani in drugimi obiskovalci delil tudi Viki Grošelj. Tako smo v predstavitvi izvedeli, da je večji del mladosti Viki preživel na Homcu. Zanimivost, ki smo jo izvedeli na predstavitvi, pa je ta, da je bil prvi Vikijev vzpon, ki ga je opravil v življenju, na homški hrib.

Dramske uprizoritve nam je predstavila Stanka Šarc Majdič. Kulturno društvo je v teh petindvajsetih letih uprizorilo kar deset dramskih iger, v kateri je bilo okrog 70 vlog, ki jih je odigralo 32 amaterskih igralcev. Pri režiji pa je sodelovalo šest režiserjev. Izvedeli smo tudi o različnih zanimivih pripetljajih, ki so se zgodili med vajam in na samih uprizoritvah.

Krajevno glasilo Vaščan, monografijo o Gostiču, razglednice Homca nam je predstavil Toni Iglič. Krajevno glasilo Vaščan, ki predstavlja pomemben vir informacij o dogajanju v kraju, organizacijah in posameznikih in katerega se krajani ob izidu vedno razveselijo, je nastal na pobudo kulturnega društva. V teh petindvajsetih letih je izšlo čez 40 številk tega glasila. Leta 1995 so izdali faksimile Homca, ki jo je leta 1925 izdal homški župnik Anton Mrkun. Delo pa predstavlja pomembno zgodovinsko dediščino o Homcu in okolici. Kulturno društvo je izdalo tudi pet tematskih brošur, monografijo o Jožetu Gostiču, knjigo o Preserjah »Naš kraj, ki je minil«, avtorja Marijana Slevca, nekaj zgoščenk o Jožetu Gostiču ter vrsto razglednic o Homcu.

Andreja Šuštar pa nam je predstavila tradicionalne prireditve kot so miklavževanje, proslave ob materinskih dnevih, praznovanja dneva državnosti …  Predsednik KD Jože Gostič nas je ob koncu predstavitve popeljal še po razstavah, ki so jih po dvajsetih letih v Plečnikovi vili na Homcu pripravili lani. Prva je bila razstava Matije Koželja, ki si jo je ogledalo čez tisoč obiskovalcev, druga pa je bila Poduku in razvedrilo, o fotografijah Petra Nagliča, ki si jo je v dobrem mesecu, kolikor je bila razstava odprta, ogledalo preko petsto obiskovalcev. Od 18. marca bo ta razstava na ogled v Krajevnem domu v Šmarci.

Na koncu pa ne moremo mimo dejstva, da je v prvi vrsti za vse opravljeno dosedanje delo najbolj zaslužen predsednik društva Borut Jenko, ki mu je v vseh teh letih skupaj s prizadevnimi člani uspelo narediti čudovito zgodbo, ki se imenuje Kulturno društvo Jože Gostič Homec. Srečanje Kulturna društva se predstavijo je povezovala Karmen Bergant. Za prezentacijo s fotografskim in video gradivom med pogovorom je poskrbel Tomaž Drolc

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar