»Kultura ima nosilno vlogo v naši prihodnosti« – Slavnostna akademija ob slovenskem kulturnem prazniku

V dneh okrog slovenskega kulturnega praznika, ki ga obeležujemo 8. februarja, po številnih slovenskih krajih potekajo slavnostne prireditve, s katerimi dajemo priznanje vsem kulturnikom, ki so skozi stoletja skrbeli, da identiteta slovenskega naroda živi še danes. Kultura je namreč tista, ki je poskrbela, da smo obstali, danes skrbi, da stojimo in bo v prihodnosti poskrbela, da bomo obstali. Obstali pa bomo, če se bomo zavedali, da se poti rešitve iz današnjega stanja kažejo na področju kulture.

V petek, 6. februarja 2015, je v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale potekala osrednja občinska slavnostna akademija, na kateri je bil slavnostni govornik Domžalčan Anton Komat, publicist, pisatelj, ekolog, okoljevarstvenik in neodvisni raziskovalec. Kulturni program je bil letos pesniško-glasbeno obarvan, za kar je poskrbel pisatelj in pesnik Feri Lainšček. V ospredju pa je bilo njegovo delo Ne bodi kot drugi. V pesniško-glasbenem programu, nekaj njegovi pesmi je tudi uglasbenih, so poleg Ferija Lainščka sodelovali še Lara Jankovič, pevka Ditka, Monika Mlinar, Vesna Radovanovič, Gorazd Češin in Ilj Pušnik. Polna dvorana Kulturnega doma Franca Bernika Domžale ob letošnjem kulturnem prazniku je dokaz, da so takšne prireditve več kot dobrodošle in da smo ljudje lačni kulture. Biti lačen pa pomeni si želeti in strmeti k cilju: biti zadovoljen. Slavnostne akademije sta se udeležili tudi podžupanji Občine Domžale, mag. Renata Kosec in mag. Jana Miklavčič, nekatere svetnice in svetniki, častni občani Občine Domžale ter direktorica Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, Cveta Zalokar, ki je uvodu akademije tudi predstavila vse nastopajoče.

Kulturni program je bil  pesniško-glasbeno obarvan, za kar je poskrbel pisatelj in pesnik Feri Lainšček.

Slavnostni govornik Anton Komat je v uvodu svojega govora izpostavil epsko pesnitev Krst pri Savici, ki je zanj in za mnoge najpomembnejše zgodovinsko sporočilo Slovenkam in Slovencem. Hkrati pa Krst omogoča številna in nasprotujoča razumevanja. Po besedah Komata je Krst zgodba o slovenski ideološki travmi, ki se navezuje na ponavljajoče se agresije tujcev: »Vedno znova se nam v zgodovini postavlja vprašanje o smiselnosti upora proti okupatorjem, pri čemer se narod vsakič razcepi na tisti del, ki meni, da je manjša škoda, če se podredimo, in drugi del, ki je prepričan, da se je potrebno nasilju upreti z vsemi sredstvi.«

Če je se je v preteklosti agresija dogajala v obliki pušk in brzostrelk, je v današnjem času ta oblika zamenjana z nasiljem denarja in tiranijo finančnih trgov. Komat se je dotaknil tudi obdobja po letu 1991, ko smo priče tihemu političnemu soglasju strank, ki sistematično zatira slovenski uporniški potencial in afirmacijo alternativ sedanjemu nevzdržnemu stanju v družbi. »Pesmi upora se le redko sliši in tudi Uvod k Krstu ni več priporočeno branje. Toda prav boleča usoda obeh junakov Krsta, nam nakazuje nujnost drugačne usode, take, ki jo vzamemo v svoje roke. To je večno sporočilo Krsta Slovencem! », je poudaril Komat.

Anton Komat, slavnostni govornik.

V nadaljevanju je Komat povedal, da je za majhne dežele kot je Slovenija značilna močna vez med jezikom, kulturo in narodom. Jezik in z njim povezana kultura je bil pri nas tisti, ki je ločil naš narod od drugih narodov znotraj Habsburške monarhije. In če je umetnost v preteklosti ohranila privilegirano družbeno in eksistencionalno vlogo, pa je po besedah Komata umetnost danes odrinjena na rob, postala je predmet klestenja, rezanja in zategovanja pasov. »V času reality showov, multimedijskega trušča, laži in sprenevedanja, je umetnik vržen na trg, kjer velja železni zakon profita. Če umetnik ne prinaša profita investitorjem postane družbeno zlo, nebodisigatreba, parazit, lenuh, pijanec, džanki …«, je dejal Komat in dodal: »In ne samo to, pogosto je umetnost proglašena za nevarno. Komu neki? Jasno, da zgolj ideologom, kadar ne ustreza njihovi ideji totalitarne države ali vsemogočnega kapitala.«

Slavnostni govornik se je dotaknil tudi vrednostnega sistema, ki ga zaradi tega, ker smo v zelo kratkem obdobju živeli v treh različnih državah, nismo mogli ponotranjiti. Sociološke raziskave so namreč dokazale, da ljudje potrebujejo tri generacije, da sprejmejo nov vrednostni sistem. Torej smo obtičali z refleksi tlačanske miselnosti preteklosti. Istočasno smo po njegovih besedah obstali v preteklosti, zaradi česar izgubljamo prihodnost. »Zgodovino ponavljajo ljudje, ki so obtičali v njej, ki se iz nje ne morejo premakniti, ker se niso sposobni premakniti niti v sedanjost, kaj šele v prihodnost«, je poudaril slavnostni govornik in dodal: »V Sloveniji imamo premalo volivcev in preveč vernikov v ideologije. Zato smo žrtve ideologij, ki nas še bolj potiskajo naravnost v preteklost. Zato smrt vsem ideologijam! Brezposelni levičar trpi prav tako kot brezposelni desničar, levičarski upokojenec, ki so mu znižali pokojnino je enako reven kot desničarski upokojenec.«

Upanje za Slovenijo bo po besedah Komata prišlo takrat, ko bomo našli stik z realnostjo. Le-tega pa nam kaže ravno umetnost. Zato pa je sedanje elite ne marajo, saj one hočejo pokorjene delavce in bedaste potrošnike. Oni ne potrebujejo domišljije in ustvarjalnosti. Egalitarna družba sovraži vse, ki izstopajo. Najbolj pa izstopajo ustvarjalci, torej umetniki. Lenuhi, pijanci in zabušanti, delat naj grejo! Primerno tej družbeni drži, se vede tudi oblast.

»Vprašanje o umetnosti je bilo vedno vprašanje o resnici. Umetnost ne ponuja le dostop do resnice, temveč je resnica sama v njeni najvišji obliki, kot ekspresija človeškega jaza ali kot impresija resnice sveta. Le umetnost omogoča, da se identificira stvarnost«, je nadaljevanju poudaril Komat. Svoj govor pa je zaključil z besedami: »Svetovnih problemov ne bomo rešili iz sedanje politike, poti rešitve se pokažejo na področju umetnosti. Zato ima umetnost nosilno vlogo v prihodnji človeški evoluciji!
21. stoletje bo duhovno ali pa ga ne bo! Krst pri Savici mora dobiti svoje epsko nadaljevanje. To je naš zgodovinski dolg Prešernu in slovenskemu narodu.«