Ko zazrem se v ogledalo

“Lahko bi mesec lepše se začel, ko delavec svoj praznik je imel. Ne vem, zakaj je Bog nebeški trosil točo po deželi naši nam najlepši? In še preden je kaj zacvetelo, poslal zmrzal nam je debelo. Kot, da težav drugih je premalo, skoraj v nasadih ves pridelek je pobralo,” začetek meseca v pesniškem jeziku predstavlja naš bralec Anton Dimc iz Vira pri Domžalah, ki nam je poslal tudi svojo pesem, s katero predstavlja člana rizične skupine v času pandemije. Zraven pa je Anton dodal še nekaj njegovih krajših šaljivih razmišljanj o aktualnem stanju, ki se nahajajo pod fotografijami.

Ko zazrem se v ogledalo

Ko zazrem se v ogledalo,
ozrem postarano si glavo.
Se sprašujem, sem sploh še jaz?
Izmučen je videt moj obraz.

Le malo na glavi je še sivih las,
štrlijo ušesa vsaka na svojo stran,
iz nosa pa kocine silijo na plan.

V ustih pa beseda se zatika,
skozi razredčene zobe pa CO2 ven sika.
Tud brit se je zelo težko,
ko pa gub je več kot tisoč sto.

Korak mi mal že tud zaostaja,
vsaka stopnica je že ograja.
Saj z muko bi že šlo,
če v sklepih ne bi revme blo.

Roka tud ni več stabilna,
pest ni trda, sam labilna.
Le oči so še tiste prave,
ostale vedno bodo mal sanjave.
Preden jih prekrije črna tema,
pa zavedno spati se mi da.

Dimc Anton

“V času te čudne virusne pandemije, za nas delajo čebelice marljive in da tisto bo rodilo, kar pozebi se je izognilo. Za gotovo, krizni dodatek jim pripada, če na njih ne bosta pozabila čebelar in vlada.”
“Med občinami so podrle se ograje, da lahko obiščemo tiste, ki imamo jih najraje. Po pameti in z masko pač seveda, zdaj gremo lahko od Portoroža pa do Bleda in še na kavico vmes, če oštarija bo imela mize zunaj pod dreves. Le tale ograja pa še bo stala, da se mucek naš in sosedova psička v boj ne bi podala.”
“Če pa uporabiš malo fantazije, se nad Podrečjem en divji bel prašiček vije. Kar je vode imel, jo je nad Dobom že odtočil, zdaj v goste v Dolsko bo še skočil.”
“Litijsko cesto so pa malo okrasil, da se vozniki vsak po svoji strani bodo zdaj podil.”

P. S. Sem rizična skupina , ne smem v cerkev do obhajila, bom rajši maše spremljal še kar od doma, da virus k meni ne priroma.

Anton Dimc

 

Tagi