Knjiga Slepa grofica izpod rok Ivana Sivca ugledala luč sveta tik pred prebujajočo se pomladjo
V letošnjem letu je izšla 159 knjiga avtorja Ivana Sivca, najbolj plodovitega slovenskega pisatelja, ki je že poldrugo desetletje med najbolj branimi avtorji. Navdih in povod za zadnjo knjigo je bila življenjska zgodba Tanje Šubelj, ki je invalidka s skoraj popolno slepoto, ki jo ni ustavila pri navdihujočem odkrivanju življenja in svojega poslanstva. Poleg tega, da je bila med pobudniki za ustanovitev Društva Skrinjca, društva za ohranjanje kulturne dediščine, ki ima sedež v Dvorcu Rus v občini Lukovica, je svoje grajsko življenje obogatila z domom na Dvorcu Štatenberg ter pred tremi leti postala Grofica Štatenberška.
»Lepota življenja je tako velika, da je ne more nihče zaobjeti v celoti. Ceniti jo navadno začnemo šele tedaj, ko nam začne izginjati izpred oči ali se nam začne tako oddaljevati, da nam ni več dosegljiva. A vendar je svet posut s samimi naravnimi lepotami, pa tudi ljudje smo tiste čudovite raznobarvne mravlje, ki mu dodajamo svoj poseben lesk. A kaj, ko smo navadno slepi tako za eno kot drugo …,« je prvi odstavek petega poglavja, ki govori o Tanjini rehabilitaciji v škofjeloškem Centru za slepe in slabovidne. Po mnenju Ivana Sivca je Tanjina rehabilitacija izjemno zanimiv proces. Kaj vse je morala prestati v Centru in v svoji notranjosti, kako se je na začetku upirala in ni pristopila k pedagoškemu programu, do tega, da je na koncu vse odlično izpeljala. Tako kot vedno, kadar se nečesa zavzeto loti, je bila tudi v tem primeru uspešna.
Predstavitev knjige je potekala v mesecu februarju na različnih lokacijah. Najprej 7. februarja v podjetju IMPOL v Slovenski Bistrici, ki je od leta 1989 tudi lastnik Dvorca Štatenberg, Tanja in Florijan pa sta njegova najemnika, ki sta dvorec v veliki meri prenovila z različnim pohištvom. Dan kasneje, 8. februarja je bila predstavitev na dvorcu Štatenberg in v popoldanskih urah v Centru Zalog. Teden dni kasneje je v Zalogu sledila ponovna predstavitev ter 23. februarja še predstavitev v Dvorcu Tabor.
Ljubljano obiskala grajska gospoda in drugi gostje
Predstavitev ob slovenskem kulturnem prazniku v Ljubljani je potekala v organizaciji Kulturnega-zgodovinskega društva Rusalka, ki sodeluje z Društvom za ohranjanje kulturne dediščine Skrinjca pri številnih skupnih aktivnostih. Na odru dvorane so se v grajskem salonu Tanji Šubelj tudi Grofici Anastaziji, Florjanu Sušniku Grofu in Ivanu Sivcu pridružili še Maja Hribar kot Grofica Josefin, Alenka Klešnik kot Grofica Antonietta in Grajski pisar Stane Osolnik. Na odru so nastopili številni gostje, ki Tanji veliko pomenijo. Grajska gospoda je obiskovalce pozdravila ob vhodu v dvorano in navdušila s svojo celostno podobo. Manjkala niso niti presenečenja, kot se ob takšnem dogodku spodobi in najmlajša princeska Mojca Toplak, ki je zaigrala slepo deklico.
Bogat kulturni program je moderirala dr. Blažka Müller Pograjc, Inga Ulokina je iz violine izvabila čudovite zvoke ob spremljavi pianistke Kristine Golob. Na odru so nastopili sopranistka Jadranka Juras, dueta Simona in Miha Jakopin ter mag. Alenka Gotar in Anže Šuštar, pevki Dunja in Mirjana Šernek, plesalca Slavica Štrukelj Kokoravec in Vojko Kokoravec. Prireditev je ves čas v znakovni jezik prevajala dr. Simona Grenčer Pegan, saj je bilo med gosti veliko Tanjinih prijateljev in znancev, s katerimi se je spoznala na svoji razgibani življenjski poti.
Zbrani so prisluhnili tudi nagovorom, in sicer jih je naprej nagovoril podžupan Mestne občina Ljubljana Dejan Cernek, pozdravni nagovor je imela nekdanja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer in kot slavnostni govornik je spregovoril dr. Milan Brglez, poslanec Evropskega parlamenta in nekdanji predsednik Državnega zbora RS.
Grofica z razburljivo življenjsko zgodbo
»Avantura, imenovana življenje, je za vsakega človeka razburljiva dogodivščina. Začne se s svetlim jutrom, konča s temno nočjo. Vmes pa je dolga pot, polna sončne svetlobe in nočnih senc. Hoja od jutra do večera je za vse ljudi nepredvidljiva in mnogokrat usodna,« je avtor zapisal v prvih vrsticah knjige, ki ima skupno 304 strani. V desetih poglavjih je slikovito opisano in orisano Tanjino življenje, knjigo pa bogatijo tudi zgodovinske informacije o lastnikih gradu oziroma dvorca Štatenberg in besedilo Franca Kocipra, velikega poznavalca zgodovine dvorca in vodnika po dvorcu, ki je opisal svoje prvo srečanje z Grofom in Grofico.
Sivec je svojo 159 stvaritev zaključil z besedami: »Takšna sta sodobni Grof in Grofica Štatenberška! Grof, ki še vedno popravlja velike tovornjake in slepa Grofica, ki ima za seboj tako razburljivo življenjsko zgodbo, da jo je celo njen angel varuh komajda dohajal. A ker sta se Grof in Grofica v življenju na srečo našla, se pri tem čudovito ujela in se tudi izjemno lepo dopolnila v svojih sanjah, je že zdaj njuna pravljica prerasla v sončno drevo. V drevo, ki bo še naprej raslo – tako kos vsa stoletja doslej – v višave in širilo veje na vse strani, Pri tem je treba priznati resnico, ki pravi, da je vsako staro drevo neke vrste sonce, ki nas greje, nam daje moči, nas s koreninami povezuje s predniki. Sonce pa vsakomur dobro dene, celo tistim, ki še niso spregledali …«
Avtor: Lea Smrkolj; Foto: Lea Smrkolj, arhiv Grof Grofica; Video: Leya Marinčič in Vital Butina za Mirror 2 Mirror Production
