Kako so nekdaj koledovali v Kamniku 

Vsi praznujemo, vsi se veselimo praznikov, pa o njih običajno vemo bolj malo. Prazniki  v letu bi bili še bolj živi, če bi bolj poznali njihovo zgodovino, se vživeli v  ozadje, njihovo vsebino, pomen, razvoj in zahteve. Odnos do praznikov je v resnici zelo pomemben, saj kaže na našo povezavo z višjimi vsebinami, samim seboj, soljudmi in družbo nasploh. Starodavni človek je izhajal iz predstav, da je kot duhovno bitje neločljivo povezan z naravo, vesoljem, bogom ali več bogovi. Zato je bilo pomembno spremljati naravne procese, ki so se dogajali tekom leta ter z njimi povezano življenje rastlin, živali in podobno. Na razlago raznih procesov v naravi in življenju sploh so se najbolje spoznali posvečeni posamezniki v skupnostih s posebnim znanjem kot so bili  svečeniki, vrači, šamani, duhovniki … V povezovanje s vesoljnimi in naravnimi silami pa je bilo treba vplesti vse ljudstvo, ne le posvečene. Tako so se zgodili prazniki, ki so jih obeleževali z obredi in šegami.

Med številne navade, ki sodijo k božiču, prištevamo tudi koledovanje. Pevke in pevci Komornega pevskega zbora Šutna Kamnik so v petek, 21. decembra 2018, v dvorani Frančiškanskega samostana v Kamniku pripravili predstavitev narodnega izročila koledovanja v Kamniku. Pesmi za prireditev je izbrala njihova pevovodkinja Mateja Kališnik, spremno besedilo običajev koledovanja v Kamniku in okolici pa je bilo povzeto iz raziskave etnologinje dr. Marije Klobčar.

V uvodu je vse zbrane pozdravila Marjeta Humar ter v nadaljevanju orisala potek prikaza dogodka, ki se je zvrstil pesmih Komornega pevskega zbora Šutna Kamnik. Vezni tekst o koledovanju je prebiral Franc Tonin, ki nam je razkril veliko o šegah in navadah ob koledovanju na kamniške koncu. Prav tako je bil tudi odličen izbor pesmi za koledniški čas ter seveda tudi odličen prikaz moškega dela zbora z zgodbo o svetih treh kraljih, ko so oblečeni kot Miha, Gašper in Boltežar prišli pred kralja.

»Odkod koledovanje? Še iz starega Rima; tudi ime »koledniki« prihaja iz Kalendae Januariae, začetek januarja. Koledniki so prinašali srečo, zato jim je veljalo obisk z čim poplačati. Po pokristjanjenju se je navada ohranila, le da so koledniki sedaj voščili božjega blagoslova v prihodnjem letu. Ko so opravilo prevzeli otroci, so ga razširili še na raznorazne druge svetnike, saj je bila to priložnost, da so prišli do kakega priboljška,« je povedal Franc Tonin.

Običaj izvira iz rimskih januarskih kalend, sprva je pomenil začetek meseca, pozneje pa se je na krščanskem Zahodu razvil v obredne obhode kolednikov, ko so voščili novo leto, prepevali božične pesmi ter slavili Kristusovo rojstvo po hišah, ulicah in trgih. Čeprav so proti ‘poganskemu’ običaju nastopili tudi slovenski protestanti, jih Primož Trubar v Catechismu s dveima islagama dobrohotno omenja: »inu koledniki ob božiči pojo: mi smo prišli pred vrata, de bila bože zlata«. Tudi Valvasor je zapisal, da so koledniki hodili od Miklavža na 6. december pa vse do svečnice 2. februarja.

Ob koncu koncerta so se organizatorji Frančiškanom zahvalili za odstop samostanske dvorane, ki so jo lahko uporabili za ta enkraten pevsko bralni dogodek. Zahvala je šla seveda tudi vsem nastopajoči. Pater Lavrencij Anžel iz Frančiškanskega samostana pa je ob koncu sporočil žalostno vest, da je v 46. letu starosti k Bogu odšel župnik v Šmartnem v Tuhinjski dolini mag. Primož Lorber, za katerega smo vsi zbrani zmolili in ga priporočili v nebeško kraljestvo.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar