Članice in člani Komornega pevskega zbora Šutna z zborovodkinjo prof. Pio Brodnik so v društvenih prostorih Poletnega gledališča Studenec pripravili zgodovinsko pomenljiv večer. Po zapisih in strokovnih priporočilih etnologinje in višje znanstvene sodelavke Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU dr. Marije Klobčar so obudili preplet preteklega pesemskega koledniškega izročila na Kamniškem. Ni lepšega doživetja v glasbi, kot je žar v očeh ljudi, ki prejmejo pesemsko voščilo! Koledniki so v preteklosti imeli poseben pomen v kmečkem okolju, saj so k hišam prinašali blagoslov za dobro letino, zdravje in srečo ljudem in živini, zato so bili povsod dobrodošli in vredni obdarovanja.
Med številne navade, ki sodijo k božiču, prištevamo tudi koledovanje. Pevke in pevci Komornega pevskega zbora Šutna Kamnik so v soboto, 14. december 2019, v društvenih prostorih Poletnega gledališča Studenec pripravili predstavitev narodnega izročila koledovanja v Kamniku. Pesmi za prireditev je izbrala njihova pevovodkinja prof. Pia Brodnik, spremno besedilo običajev koledovanja v Kamniku in okolici pa je bilo povzeto iz raziskave višje znanstvene sodelavke Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU dr. Marije Klobčar.
V uvodu prireditve je vse zbrane pozdravil Franci Klobčar ter orisala potek prikaza dogodka, ki se je zvrstil v nadaljevanju ob pesmih Komornega pevskega zbora Šutna Kamnik in veznem tekstu o koledovanju, ki ga je prebiral med pesmimi. Slišali smo lahko veliko odkritega o šegah in navadah ob koledovanju na Kamniškem, lep izbor pesmi za ta koledniški čas in odličen prikaz moškega dela zbora z zgodbo o svetih treh kraljih, ko so oblečeni kot Miha, Gašper in Boltežar prišli pred kralja Heroda.
Vsi praznujemo, vsi se veselimo praznikov, pa o njih navadno zelo malo vemo. Prazniki v letu bi bili še bolj živi, če bi bolj poznali njihovo zgodovino, se vživeli v ozadje, njihovo vsebino, pomen, razvoj in zahteve. Odnos do praznikov je v resnici zelo pomemben, saj kaže na našo povezavo z višjimi vsebinami, samim seboj, soljudmi in družbo nasploh. Starodavni človek je izhajal iz predstav, da je kot duhovno bitje neločljivo povezan z naravo, vesoljem, bogom ali več bogovi. Zato je bilo pomembno spremljati naravne procese, ki so se dogajali tekom leta ter z njimi povezano življenje rastlin, živali in podobno. Na razlago raznih procesov v naravi in življenju sploh so se najbolje spoznali posvečeni posamezniki v skupnostih s posebnim znanjem kot so bili svečeniki, vrači, šamani, duhovniki … V povezovanje s vesoljnimi in naravnimi silami pa je bilo treba vplesti vse ljudstvo, ne le posvečene. Tako so se zgodili prazniki, ki so jih obeleževali z obredi in šegami.
Odkod koledovanje? Še iz starega Rima; tudi ime »koledniki« prihaja iz Kalendae Januariae, začetek januarja. Koledniki so prinašali srečo, zato jim je veljalo obisk z čim poplačati. Po pokristjanjenju se je navada ohranila, le da so koledniki sedaj voščili božjega blagoslova v prihodnjem letu. Ko so opravilo prevzeli otroci, so ga razširili še na raznorazne druge svetnike, saj je bila to priložnost, da so prišli do kakega priboljška,« je prebral Franci Klobčar.
Običaj izvira iz rimskih januarskih kalend, sprva je pomenil začetek meseca, pozneje pa se je na krščanskem Zahodu razvil v obredne obhode kolednikov, ko so voščili novo leto, prepevali božične pesmi ter slavili Kristusovo rojstvo po hišah, ulicah in trgih. Čeprav so proti ‘poganskemu’ običaju nastopili tudi slovenski protestanti, jih Primož Trubar, čeprav ni bil naklonjen običajem, v Catechismu s dveima islagama vseeno omenja: »inu koledniki ob božiči pojo: mi smo prišli pred vrata, de bila bože zlata«. Tudi Valvasor je zapisal, da so koledniki hodili od Miklavža na 6. december pa vse do svečnice 2. februarja.
Koledovanje je še vedno povezano s krščanskim praznovanjem božiča, saj koledniške pesmi govorijo o rojstvu Jezusa Kristusa in svetopisemski priliki o treh kraljih z Vzhoda, ki so Jezusa obiskali v Betlehemu in novico o njem ponesli po svojem kraljestvu, kar simbolično pomeni, po vsem svetu. Zato koledniki po domovih prinašajo besedo miru, veselja, dobro voljo in blagoslov hiši za novo leto.
Ob koncu prireditve je nekaj misli o koledovanju prebrala Katja Černelič, predsednik Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan Lojze Stražar pa se je zboru in njihovi zborovodkinji ter povezovalcema zahvalil ter jim zaželel še veliko let prepevanja ter prikazovanja pevsko gledaliških predstav in obujanja starih običajev.
Avtor. Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar
