Kaj imajo skupnega knjige in Lado Bizovičar
Ko pravim Lado Bizovičar, imam s tem v mislih njegovo zadnjo Predstavo za vse priložnosti, ki sem si jo pred kratkim ogledala s svojo najljubšo sosedo. V njej me je navdušil predvsem s svojimi plesno pevskimi vložki. Morda bi sicer lahko bila za malenkost krajša, ampak glede na njen resnično bombastičen konec, ustvarjalcem tega ne gre zameriti. No, da ne zaidem preveč … Kaj ima torej Predstava za vse priložnosti skupnega s knjigami? Oboje sprosti.
V zadnjem času berem predvsem otroške knjige, ker so kratke in imajo lepe, pravljične ilustracije. Načeloma izbiram takšne, ki so tudi poučne, saj jih seveda ne berem sama, ampak s hčerko v naročju. Taki, ni nujno da samo večerni dogodki, so moj najljubši način druženja s prestolonaslednico. Na voljo ji dam tri različne knjige, ona pa si potem izbere tisto, ki jo tudi prebereva. Velikokrat je to potem dan za dnem ista knjiga, ampak … važno je, da sva takrat skupaj in se ob tem zabavava.
A kadar, oziroma če lahko (iz)berem sama, vedno primem v roke kriminalko. V zadnjem času sem v zaostanku, zato se je na moji knjižni polici nabralo že kar nekaj naslovov, ki potrpežljivo čakajo na dan, ko bom s platnic pobrisala prah. Tole je spisek:
Tomi Adeyeni: Otroci krvi in kosti
Knjiga je in ni kriminalka, saj je v prvi vrsti fantazijska. Ampak tudi znanstveno fantastiko in vse kar je podobnega naravnost obožujem, tako da mi je ne bo težko prebrati.
Sebastian Fitzek: Strah pred letenjem 7a
Ker nisem prebrala še nobene knjige tega avtorja, samo upam, da je res eden najuspešnejših piscev psiholoških srhljivk. Še ne vem, če bi jo upala brati na letalu.
John Grisham: Otok Camino
Prava knjižna poslastica, ki jo bom najbrž prvo prijela v roke in zadnjo odložila. Imam namreč eno hecno navado, da berem več knjig hkrati. Ena je v kopalnici, druga na kavču, tretja ob postelji … Sicer je avtorjeva novejša uspešnica tudi knjiga Žvižgači. Tudi ta potrpežljivo čaka.
Harlan Coben: Prevara & Ne odnehaj
Trenutno sta knjigi na izposoji pri mojem očetu, ki je strasten zbiratelj kriminalk (le po komu imam to), tako da upam, da ju sploh dobim nazaj.
James Patterson: Crossova pravica
Še en odličen avtor, ki pa je v mojih očeh malo izgubil spoštovanje, odkar knjige množično izdaja tudi z drugimi avtorji. Meni žal niso tako všeč, kot »le« njegovi romani o Alexu Crossu. Ko bo malo zrasla, pa mi bo lahko hči povedala, kakšne so njegove knjige za otroke.
Maham do prihodnjič,
Maša
Foto: Miro Majcen, osebni arhiv