Jožefovo – na Viru počastili Sv. Jožefa, zavetnika župnije
Vsako leto se romarji in častilci svetega Jožefa zberejo v župnijski cerkvi na Viru, da skupaj počastijo tega velikega svetnika. Letos je 19. marec, ko se slavi god zavetnika župnije Vir, sovpadel na ponedeljek, zato so liturgično praznovanje na čast zavetniku slovenskih dežel za blagoslov domovine, za srečno zadnjo uro ter za može in fante pripravili prav na ta dan. Sveti Jožef, ki je zavetnik vesoljne Cerkve in slovenskih dežel, vzornik trdnih očetov, zavetnik družin in priprošnjik v zadnji uri, patron revnih, delavcev, beguncev … je tudi zavetnik župnije župnije Vir pri Domžalah.
Ob letošnjem jubilejnem dvajsetem letu župnije svetega Jožefa na Viru, so k sveti maši, ki se je pričela ob 10. Uri, prišli verniki iz vseh koncev dekanije, da počastijo zavetnika virske cerkve Sv. Jožefa. Priromali so tudi romarji iz župnije Dob z župnikom Juretom Ferležem na čelu, sprejel pa jih je domači virski župnik Aleksander Urek. Sveto mašo je daroval dekan dekanije Domžale in Ihanski župnik dr. Andrej Marko Poznič, somaševali pa so še Marko Košir, mengeški župnik, Andrej Svete in Avguštin Klobčar, duhovna asistenta v domžalski cerkvi, Aleksander Urek, župnik na Viru, Jure Ferlež, dobski župnik, Pavle Juhant, pastoralni pomočnik v cerkvi na Viru, prof. dr. Anton Štrukelj ter Rok Pogačnik, bogoslovec, ki se bo v naslednjih nekaj mesecih ob delu v župnijah Domžale, Dob, Mengeš in Moravče pripravljal na diakonsko posvečenje. Da se je pri slavnostni maši lepo pelo, so poskrbeli verniki sami, na orgle pa jih je spremljal virski organist Uroš Urbanija.
V cerkvi Svetega Jožefa je bil danes res pravi praznik. Po sveti maši pa so se vsi zadržali še na ploščadi pred cerkvijo ter se okrepčali s ponujenimi dobrotami ter poklepetali med seboj, saj se ne zgodi pogosto, da bi se v katerikoli cerkvi srečalo toliko Jožic in Jožefov ter vernikov iz različnih župnij dekanije naenkrat. Zahvala za pogostitev gre v veliki meri tudi pridnim rokam virskih gospodinj, ki so nesebično priskočile na pomoč s sladkimi dobrotami in čajem, ki so jih romarji rade volje sprejeli. Bog povrni vsem dobrotnikom.
Sveti Jožef je mogočni priprošnjik za vse. Če ga je na zemlji klical za očeta sam Bog, mu tudi v nebesih ne bo odrekel nobene prošnje. Je iz Nazareta in mož Božje Matere Marije rojen v Nazaretu umrl v 1. st. Je zavetnik po njem imenovanih bratovščin in redovnih skupnosti; zakonskih parov in krščanskih družin; otrok, mladine in sirot; devištva; delavcev, rokodelcev, tesarjev, drvarjev, mizarjev, kolarjev, inženirjev, grobarjev, vzgojiteljev; popotnikov; izgnancev; priprošnjik pri očesnih boleznih; v skušnjavah; v brezupnih položajih; pri stanovanjski stiski; umirajočih in za srečno smrt.
Sveti Jožef je zavetnik v družinskih zadevah, k njemu se zatekajo v gospodarskih stiskah. Poseben zavetnik je sveti Jožef krščanskim očetom v skrbi za družino in otroke, še posebej je zavetnik in priprošnjik tistih, ki si morajo s trdim delom služiti svoj kruh. Sveti Jožef velja za posebnega priprošnjika za srečno zadnjo uro. Na slovenskih tleh je bilo čaščenje svetega Jožefa znano že pred uvedbo njegovega praznika leta 1621. O tem priča skoraj 80 cerkva, postavljenih na naših tleh njemu v čast. Osebno ali krstno ime Jožef in Jožefa sta med najbolj razširjenimi v Sloveniji pa tudi po svetu. Ime Jožef je hebrejskega izvora in pomeni ‘Bog naj doda potomstvo’.
S praznikom, ki se imenuje »Jožefovo«, so zlasti v alpskih deželah pa tudi v Italiji, povezani različni običaji, npr. razdeljevanje maslenega peciva, imenovanega »Jožefovi kolački«. Zakaj sta češčenje svetega Jožefa in god postavljena prav na 19. marec, ni točno znano. Vzrok je morda praznik Marijinega oznanjenja 25. marca ali to, da so v starem Rimu 19. marca obhajali praznik boginje Minerve, boginje rokodelstva. Tu bi morda našli paralelo k »Jožefu rokodelcu«. Upodobitve svetega Jožefa največkrat prikazujejo z Jezuščkom in tesarskim orodjem.
Avtor: Miro Pivar: Foto, video: Miro Pivar
