Jože Karlovšek: Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe
Jože Karlovšek je bil na Slovenskem prvi, ki je v sliki in besedi predstavil slovensko bajeslovje, kakor ga je kot umetnik sam videl. Knjiga je ostala neobjavljena več kot pol stoletja, sedaj pa jo je izdalo Društvo Slovenski staroverci. V organizaciji Društva Slovenski staroverci in Knjižnice Domžale je v torek, 21. februarja 2017, potekala predstavitev knjige Jožeta Karlovška (1900-1963) "Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe".
V knjigi, ki je bila prvič izdana leta 2016 so predgovor napisali uredniki v založbi Društva Slovenski staroverci: Domen Češarek, Matija Kenda in Nejc Petrič. Strokovni komentar pa sta dodala etnologinja Monika Kropej Telban in umetnostni zgodovinar Boštjan Kenda. Knjiga je razdeljena na tri dele. V prvem delu je uredniški komentar, za komentarjem je natisnjena celotna knjiga, kot je bila zasnovana leta 1959, takrat je bila samo v "surovem" stanju in ni prišlo do tiska. Tretji, zadnji del pa sta napisana strokovna komentarja. Jože Karlovšek je knjigo razdelil na več delov, ki so ponazarjala božanstva od najvišjih do najnižjih. Tako je knjiga razdeljena na staroslovansko prirodno čaščenje, staroslovansko najvišje bitje, staroslovanska višja in nižja božanstva kot so Perun, Veles, Mokoš, Kurent, Svarog, Kresnik, Triglav, Morana in še več njih ter nižja božanstva: dobra nadnaravna bitja, hudobna nadnaravna bitja, ljudje z nadnaravno močjo, junaške pripovedke, lirske pripovedke, razne pripovedke, živali v slovenskem narodopisju, rastline v slovenskem narodopisju.
Knjiga, ki je zadnja v zavidljivi seriji najrazličnejših publikacij izpod peresa Jožeta Karlovška, opisuje njegovo bogato raziskovalno pot, ne samo časovno, ampak tudi vsebinsko. Na tej poti se je Jože Karlovšek največ pomudil na polju ornamentike, zaradi česar je bil v svojem času ne le zgolj zbiratelj in poznavalec motivnega materiala, kot mu je bilo marsikdaj očitano, temveč je tudi oral ledino s preučevanjem vseh teh dogodkov umetnostnega in ustnega izročila.
Predstavitve knjige sta se udeležila urednika knjige Domen Češarek in Matija Kenda, ki sta knjigi dodala uredniški komentar ter umetnostni zgodovinar Boštjan Kenda, ki je proučeval Karlovškove risbe in slike. Vsi pa izhajajo iz Društva Slovenski staroverci in sodelujejo tudi z Pavlom Medveščkom, ki smo ga gostili pred nekaj dnevi v Slamnikarskem muzeju v Domžalah, ravno na temo Staroverci in staroverstvo. Predstavitve knjige sta se udeležila tudi sin Jožeta Karlovška Matija Karlovšek s soprogo Marijo. Pogovor je vodil Matjaž Brojan, ki je v predgovoru orisal umetniško in raziskovalno pot Jožeta Karlovška.
"Jože Karlovšek se je rodil 12. februarja 1900 v Šmarjeti, šolanje je nadaljeval na srednji tehniški šoli v Ljubljani, kjer je leta 1923 maturiral in postal stavbenik. Jožeta Karlovška štejemo med pomembne proučevalce slovenske ljudske ornamentike, med narodopisce, stavbenike in likovne ustvarjalce. Po stroki je bil Karlovšek gradbenik, na njegovo dekorativno slikarstvo pa je vplival tudi Maksim Gaspari. Napisal je številne knjige in strokovne članke o ornamentiki in stavbarstvu, v Ljubljani pa je po vojni poučeval na srednji gradbeni šoli. Napisal je več razprav in knjig: Slovenska hiša, ki je izšla v dveh zvezkih leta 1927 in 1928, Slovenski ornament je izšla v dveh zvezkih; 1935 s podnaslovom Zgodovinski razvoj in 1937 s podnaslovom Ljudski in obrtniški izdelek, Umetnostna obrt: Splošen razvoj in naš slog je izšla leta 1938, knjiga Slovenski domovi je izšla leta 1939 in razpravo o lončarstvu na Slovenskem", je povedal Brojan.
Gostje so se v pogovoru pomudili z idejo o izdaji knjige, saj so to mladi ljudje, ki jim ne bi pripisali takih aktivnostih. Pripovedovali so o raziskavah in poizvedovanjih za Karlovškovo zapuščino v večih krajih po Sloveniji, v kakem stanju so našli grobo izdelane zapise bajeslovnih in pripovednih podob do zbiranja mitoloških slik, ki jih je Karlovšek narisal po svojih videnjih mitoloških bitij, pa do izdaje mukoma zbrane zbirke, ki je prvi natis doživela v knjigi 21. grudna 2016 na zimski sončni obrat.
Knjiga ima 224 strani, v njej sta dve pesmi, 48 črno-belih slik in 13 barvnih slik. Vse slike so delo Jožeta Karlovška. Besedilo v knjigi je poljudne narave in je plod Karlovškovega raziskovanja slovenskega bajeslovja. Knjiga je bila dokončana leta 1959, a nikoli izdana. Knjiga je razdeljena na tri dele: prvi del je uredniški komentar, ki so ga napisali Domen Češarek, Matija Kenda, Nejc Petrič, v drugem delu je celotna knjiga Jožeta Karlovška (1900-1963) ki jo je dokončal leta 1959 skupaj s slikami. Knjiga pa ni bila nikoli natisnjena in izdana. Predgovor je napisal etnolog Niko Kuret (1906-1995), prva tri poglavja pa etnolog Ivan Grafenauer (1880-1964); tretji del pa vključuje strokovna komentarja etnologinje dr. Monike Kropej Telban iz ZRC SAZU in umetnostnega zgodovinarja Boštjana Kende.
