Iz arhiva: Podobe v lesu Franca Kubelja in Lojzeta Retelja

Zaradi ukrepov za zajezitev epidemije COVID-19, je do preklica omejeno gibanje, odpovedane pa so tudi vse prireditve in dogodki. Glede na situacijo v kateri smo se znašli in glede na napovedi, da bo tako še nekaj časa, se je naš sodelavec Miro Pivar odločil, da bo pogledal v svoj bogat arhiv videoposnetkov, ki so nastali pred delovanjem našega portala. Teh je veliko, saj Mirota že od nekdaj spremlja kamera, kamorkoli se odpravi. Tokrat se bomo podali v leto 2008, ko sta v Menačenkovi domačiji v Domžalah “Podobe v lesu” razstavila rezbarja Franc Kubelj in Lojze Retelj.

Ena izmed občin s posluhom, je tudi domžalska občina, ki je leta 2003 od Janeza Ahčina odkupila zapuščeno Menačenkovo domačijo. V domžalskem primeru je to bilo zelo pohvalno, saj sedaj tam poleg stalne razstave potekajo tudi vsakomesečne razstave različnih avtorjev ter tudi raznovrstne delavnice.

Ohranjena in obnovljena hiša je primer tipične arhitekture tistega časa na tem območju. To je tip hiše na vogel, kjer se v pregibu stikata bivalni del in gospodarsko poslopje. Hiša s krajšim, bivalnim krakom stoji ob cesti in vzporedno z njo, v njenem pravokotnem nadaljevanju pa so (bili) nanizani gospodarski prostori. Graditelji so uporabili material, ki je bil pri roki. Toda med tem ko je bivalni del stavbe v celoti ohranjen, s čemer so ohranjene tudi vse značilnosti podeželske arhitekture, pa je gospodarski del povsem izgubil svojo prvotno namembnost. V njem sta sedaj urejena dva prostora za razstave in sanitarije. Razstavni prostori so namenjeni izključno ljubiteljskim ustvarjalcem.

V soboto, 29. marca 2008, je v Menačenkovi domačiji potekalo odprtje razstave “Podobe v lesu” avtorja Franca Kubelja in Lojzeta Retelja. V Društvu Lipa, Univerzi za tretje življenjsko obdobje Domžale je bila pred tem že dolgo časa želja, da bi lahko rezbarji pa tudi drugi ustvarjalci iz krožkov sodelovali na avtorskih razstavah. Francu in Lojzetu se je ta pod odprla v Menačenkovi domačiji.

V uvodu odprtja razstave je Binca Lomšek prebrala pesem literarnega krožka, zatem pa je Olga Pavlin podala nekaj besed o avtorjih rezbarjih, ki razstavljata v razstavnih prostorih. Franc Kubelj se je ponesrečil z jadralnim zmajem, zato se je moral odpovedati avtokleparstvu. Emilijan Pevc iz Trzina je predlagal, da bi imeli v Trzinu rezbarska srečanja. K sodelovanju so povabili Marijana Vodnika iz Domžal, ki je postal mentor in učitelj bodočih rezbarjev. Učilnica tehnične vzgoje osnovne šole v Trzinu je kmalu postala njihov atelje. Vsa ustvarjalna moč, toplina in odnos umetnika do predmeta obdelave planejo na dan na različnih prireditvah doma, v Sloveniji in tudi v tujini. Skulpture nastajajo pred očmi gledalcev.

Med Vodnikovimi učenci je bil tudi Franc Kubelj. Kot mladenič je bil velik ljubitelj letenja z jadralnim zmajem, toda žal se je zgodila huda nesreča. Znašel se je na razpotju. Na letenje je moral žal pozabiti, prav tako tudi na svoj osnovni poklic, a je kmalu začel uresničevati druge mladostniške sanje. Nakupil si je nože in rezbarska dleta ter vse, kar je potreboval za rezbarjenje. Osnovne napotke za rezbarjenje v lesu mu je dala ljudska umetnica Brigita Juvan iz Pirnič. »Že v mladosti sem rad risal. Ves čas sem v sebi nosil željo po ustvarjanju, nikoli pa nisem poskusil česa ustvariti,« je povedal Kubelj, ki je zelo cenjen in upoštevan mojster rezbarjenja.

»Številne njegove rezbarije so ljudski motivi, ki izžarevajo domačnost in toplino. Vse njegove stvaritve iz vsakdanjega življenja in obdobja, ki so ga živeli naši dedje, so mojstrsko upodobljene, nekatere so že na meji umetnosti. Vsi izdelki so narejeni izjemno natančno s poznavalsko uporabo pretežno doma narejenega orodja in veliko potrpežljivosti,« je v predstavitvi povedala Olga Pavlin. Med njegovimi izdelki je tudi veliko primerkov, ki imajo uporabno vrednost, na primer razna glasbila, skledniki in mize, pri vseh pa je čutiti njegov smisel za praktičnost. Hkrati izdelke odlikuje veliko inovativnosti in poznavanje materialov.

Lojze Retelj je v pogovoru dejal, da je učenec Franca Kubelja, oba pa učenca Marijana Vodnika iz Domžal. Vsi pa delujejo v Turističnem društvu Kanja iz Trzina. Tudi Lojze Retelj rad rezbari, skupaj pa se udeležujejo rezbarskih razstav po vsej Sloveniji, tudi na vsakoletnih srečanjih v Grobljah Pod Lipami. Rezbarjenje mu gre dobro od rok, ustvarja pa različne skulpture iz slovenske ljudske zakladnice.

Za kulturni program na odprtju razstave v Menačenkovi domačiji je zaigral mladi harmonikar Miha, na lajno pa je igral Vinko Novak, lajnar in priznani izdelovalec citer. Na njegova glasbila igrajo vsi naši najbolj znani citrarji. Istočasno z razstavo v Menačenkovi domačiji, je v Galeriji Domžale potekala še razstava Društva Lipa Domžale, kjer sta imela del svoj umetnin razstavljenih tudi Kubelj in Retelj.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar