Iz arhiva: Nova kapelica v Domžalah v spomin in opomin

Naš sodelavec Miro Pivar je za vas pripravil nov prispevek, za katerega je material poiskal v svojem arhivu. Tokratni prispevek se nanaša na odprtje in blagoslov nove kapelice na Ljubljanski cesti v Domžalah, ki je potekalo 11. septembra 2007. 

Kapelica stoji na koncu Ljubljanske ceste, skoraj v križišču, kjer se priključi na regionalno cesto Ljubljana- Maribor, tik pred mostom čez Kamniško Bistrico, na parceli, kjer je včasih delovalo cestno podjetje. Kapelico je dal postaviti gospod Ignacij Burja, podjetnik iz Domžal, ob strokovni pomoči arhitekta Ignacija Cedilnika. Namen postavitve je bil prispevek k dolgu naše generacije za vse podrte in uničene sakralne objekte na tem območju v polpretekli dobi.

Gospod Burja je z lastnimi rokami ob pomoči sodelavcev postavil in pokril kapelico in ves čas tudi fizično sodeloval pri posameznih fazah. V notranjosti kapelice je postavljena kopija Michelangelove skulpture »Pieta« iz carrarskega marmorja, delo klesarjev iz Carrare. V niši na zadnji strani kapelice pa je kip nadangela Mihaela, delo istih mojstrov. Zunanjost kapelice je obložena s kamnoma »multicolor« in »kashmir« iz kamnoseštva Luskavec iz Šenčurja. Stranski okni spredaj zapirata vitraža z motivom rož s križem in žarki v ozadju, delo steklarja Eckarta iz Ljubljane.

Plitvi niši zadaj sta poslikani. V eni je podoba pokojnega papeža Janeza Pavla II. s slovensko pokrajino v ozadju, v drugi pa je podoba svetega Ignacija Lojolskega. Obe podobi sta delo priznane slikarke Maše Bersan Mašuk. Kapelico je ob navzočnosti številnih udeležencev, narodnih noš in pevcev, blagoslovil kardinal msgr. Franc Rode. Blagoslovitev je s kulturnim programom potekala 11. septembra 2007.

»Namen postavitve kapelice je bil prispevek k dolgu naše generacije za vse podrte in uničene sakralne objekte na tem področju v polpretekli dobi. Tako se je še enkrat pokazal za resničen citat papeža Benedikta XVI.: “Vera v Boga je neizkorenljiva”. Pri postavitvi kapelice pa se lahko vprašamo, zakaj se odnos politike, kljub aktivni vlogi cerkve pri priznanju samostojnosti, ni spremenil. Potrebno je reči, da cerkev še vedno ni dosegla želene svobode. Posebej če pogledamo konkretno vračanje premoženja in problem glede šolstva. Prav tako bi bilo potrebno v učbenike vključiti povojno dogajanje, ne da kot senca visijo nad nami in ločujejo Slovence. Morda bo šlo gornje razmišljanje nekaterim v nos, naj jih potolažim z izjavo politika Milana Potrča (SD), ob zadnjih srečanjih in proslavah, da smo namreč dolžni posredovati našim zanamcem pretekla zgodovinska pogajanja, kamor žal spada tudi skrunjenje, podiranje in rušenje sakralnih znamenj,« je v nagovoru pred blagoslovom dejal Ignacij Burja.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar