Iskrena ljubezen do lesa – Drevesne zgodbe Zmaga Kovača
V Domžalah smo se z vznemirljivim pričakovanjem veselili obiska umetnika iz okolice Maribora, ki nam je predstavil svoja ustvarjalna iskanja v lesu. Zmago Kovač, ki resnično živi v naravi in z naravo, se je odzval povabilu k sodelovanju ob 100-letnici rojstva kiparja Franceta Ahčina, rojenega v Menačenkovi domačiji. Obema ustvarjalcema je skupna iskrena ljubezen do lesa.
Odprtje razstave Zmaga Kovača v Menačenkovi domačiji v Domžalah je potekalo v četrtek, 6. februarja 2020, pogovor z umetnikom pa je vodila kustosinja Katarina Rus Krušelj. Razstavo sta postavila Zmago Kovač in Roman Kos, pokrovitelj odprtja je bila Vinska klet Vidmar Domžale.
Zmago Kovač, po poklicu profesor likovne umetnosti, svojo umetniško dušo ne vdela le v les, temveč jo prelije tudi na platno. Ima izjemno visoko ekološko zavest ter navdih vedno išče v naravi, s katero je globoko povezan. Poznan je po lesenih reliefih iz lesa dreves, ki niso bila posekana, ampak so umrla sama, v njegovih delih pa živijo dalje ter razveseljujejo obiskovalce razstav. Enega svojih ciklov lesenih reliefov je poimenoval Drevesne zgodbe ali zgodbe, ki niso šle skozi dimnik. V zadnjem času reliefe dopolnjuje z najdenimi rečnimi in drugimi kamni, ki jih več ali manj vstavlja oz. vdela v središče lesenih umetnin. Na tak način gledalčev pogled usmerja v popolno centralno kompozicijo, v simbolično žarišče vsega stvarstva, ki ga rad obarva tudi s svetlobo. Raziskovanje domišljijskih svetov skozi barvno polje, iskanje prapodobe, iz katere vznika ves pojavni svet. Šumenje krošenj, šelestenje korakov, kotrljanje kamnov in tišina brezčasja … Barva, les in kamen.
Tudi umetnikov slikarski opus se povezuje z naravo, saj ga sestavljajo krajinske upodobitve, ki slogovno segajo onstran resničnega – v abstrahiranje naravnih izsekov krajine. Tudi v teh avtor postavlja svetlobno središče, ki žari navzven preko zastavljenih okvirjev. Pač mistični svetlobi ni mogoče postaviti meja… Lahko pa jo vzporedno ujameš v les ali na platno, kot to izvrstno počne Zmago Kovač.
Ob odprtju razstave v Menačenkovi domačiji je Zmago Kovač povedal, da je njegova ustvarjalnost usmerjena v dve popolnoma različni tehniki, a hkrati tudi tematiki, saj se na eni strani posveča domišljijskim krajinam z metafizičnim vzdušjem v tehniki olja na platnu, na drugi strani pa ustvarja lesene reliefe, ki jih v zadnjem času dopolnjuje z najdenimi dodatki, kot so rečni ali drugi kamni. Umetnikov slikarski opus sestoji izključno iz krajinskih upodobitev gozdov, travnikov s cvetjem, pogosto skupaj s kakšnim jezercem ali potokom, neredko tudi cvetličnim kadrom v obliki krajinskih izsekov, pri čemer je razvil prepoznaven, stiliziran likovni izraz, vendar pa je njegova izrazita posebnost mistična svetloba, ki blago izžareva iz notranjosti likovnega dogajanja. Tako je Zmago Kovač umetnik, ki resnično živi z naravo in v naravi, kjer črpa svoj ustvarjalni navdih, a tudi svoj modus vivendi, v asketski preproščini in neprestanim analiziranjem pojavnih oblik življenja in stvarstva nasploh, kar se neposredno zrcali v njegovih likovnih in lesenih stvaritvah.
Umetnik Zmago Kovač, rojen v Mariboru, je profesor likovne umetnosti. Obiskoval je Pedagoško fakulteto v Mariboru v letih 1984 – 2003, kjer je diplomiral iz slikarstva pri profesorju Ludviku Pandurju. Doslej je imel 10 samostojnih avtorskih razstav, sodeloval pa je na mnogih skupinskih razstavah. Ustvarja tudi na področju kiparstva. V svoje delo vključuje oblikovanje igrač. Je član DLUM in ZDSLU. Poučuje lesorestvo na Waldorfski šoli v Mariboru, vodil številne ustvarjalne delavnice za otroke, mladostnike in odrasle, otroke s posebnimi potrebami in invalide. Je ljubitelj narave in vijolic, iz katerih črpa motivno vsebino za svoje slike. Živi in ustvarja v Kamnici.
Razstava, na kateri se lahko v živo prepustite razstavljenim umetninam in njihovim zgovornim pripovedim, bo odprta do 27. februarja, v soboto, 8. 2. 2020, pa bo ob 10. uri voden ogled po razstavi.
Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar
