Glasbeno obarvan velikonočni ponedeljek
Na velikonočni ponedeljek se kristjani po vsem svetu spominjamo, kako se je Jezus na poti v Emavs prikazal dvema učencema. Velikonočni ponedeljek je zato po običaju namenjen predvsem obiskom sorodnikov in prijateljev.
A razlog, da je velikonočni ponedeljek dan za obiske, je prav poseben. Ko je Jezus po smrti na križu vstal od mrtvih, se je po navedbah evangelija prikazal dvema učencema, ki sta bila na poti v Emavs. Učenca sta nato novico o njegovem vstajenju hitela deliti s čim večjim številom ljudi. Temu naj bi bil namenjen velikonočni ponedeljek, ko naj bi verniki veselo novico o Jezusovem vstajenju delili s sorodniki in prijatelji ter drugim svetom. Velikonočni ponedeljek pa ni namenjen le obiskom sorodnikov in prijateljev, ampak tudi temu, da se podamo na božjo pot, na našo notranjo pot, med katero lahko, tako kot učenca, srečamo vstalega Jezusa.
In večina, ki je na Velikonočni ponedeljek, 28. marca 2016, šla na romanje v Emavs, se je potrudila in se vrnila do večerne svete maše v domžalski cerkvi, ki jo je daroval župnik mag. Klemen Svetelj. Cerkev je bila nabito polna, vzrok pa je bil veličasten zaključek notranje poti, poti v dušo, razmišljanje, kjer smo kot učenci, srečali Jezusa, zaključek pa so nam podarili pevci Cerkvenega mešanega pevskega zbora France Gačnik iz Stranj ter Komorni zbor Limbar iz Moravč, ki so združeno, ob spremljavi Godalnega orkestra Domžale-Kamnik ter z organistom Tomažem Pirnatom pričarali prelep večer cerkvenih pesmi.
Ob zborovodji Dominiku Krtu ter solistoma Andreji Zakošek Krt in Primožem Krtom je zazvenela med vsemi skladbami tudi Missa Brevis Sancti Joannes de Deo in B, skladatelja Josepha Haydna. Lep zaključek svečane maše z veličastnim petjem in igranjem je zaključil dolg aplavz, ki ni ponehal prej, dokler niso zapeli in zaigrali še ene pesmi.
Res lepšega zaključka si človek ne bi mogel želeti. Mnogi umetniki so želeli ustvariti kakšno delo, ki bi na poseben način oznanjala skrivnost Kristusovega vstajenja. Za konec so nam glasbeniki zapeli in zaigrali še Händlovo Alelujo. Tako smo v pesmih slavili Boga ter se mu zahvalil za Njegovo žrtev na križu in predvsem za dar posmrtnega življenja z vstajenjem od mrtvih.
