Gasilci so se pri sveti maši poklonili svojemu zavetniku sv. Florijanu

4. maja je bil god svetega Florijana, zavetnika gasilcev. V domžalski cerkvi Marije Vnebovzete, se gasilci iz požarnega sektorja Domžale, vsako leto s sveto mašo poklonijo svojemu zavetniku. Ob tem se spomnijo tudi vseh pokojnih gasilcev ter tudi vseh gasilcev, ki se vsakodnevno neutrudno žrtvujejo za pomoč bližnjemu.

Gasilci PGD Študa, ki so letos organizirali slovesnost v čast sv. Florijana ter gasilci PGD Domžale-mesto, PGD Stob-Depala vas in gasilci PGD Sveti Štefan (društvo, ki je pobrateno z PGD Študa), so se zbrali pri sveti maši, ki jo je vodil domžalski župnik mag. Klemen Svetelj. Po zboru na parkirišču pred cerkvijo se je ešalon podal proti cerkvi; na čelu so nosili kip sv. Florijana, za njim so šli praporščaki ter še ostali gasilci v slavnostnih uniformah. Pred vhodom jih je počakal domžalski župnik, ki jim je izrekel dobrodošlico in jih povabil v cerkev.

V uvodu svete maše je imel pozdravni nagovor predsednik PGD Študa, Boštjan Narobe, ki je dejal, da so se gasilci zbrali v cerkvi, da počastijo god njihovega zavetnika sv. Florijana: »Tu smo se zbrali gasilci sektorja Domžale-mesto in pobratenega društva Sv. Štefan. Pri sveti maši se bomo spomnili vseh pokojnih gasilcev ter vseh gasilcev, ki se vsakodnevno neutrudno žrtvujejo za pomoč bližnjemu.« V pridigi je župnik mag. Svetelj orisal življenje sv. Florijana in obenem njegove pokončne vrline primerjal z vrlinami gasilcev: nesebična pomoč bližnjemu.

V pogansko svetišče v Dioklecijanovo pregnanstvo je bil priveden sv. Florjan, ki je bil veteran rimske vojske in v mestu Cetiumu visoki državni uslužbenec. Priveden je bil, da bi pred vsemi daroval žrtev poganskim bogovom. Okrivljen je bil, ker je bil kristjan in ker je v Lauriacumu obiskoval kristjane ter jih bodril, naj vztrajajo v izgnanstvu.

Pozvali so ga, naj se tudi sam odreče svojega krščanskega prepričanja. Florjan o tem ni hotel niti slišati, kaj šele preklicati svojo vero, zato so ga mučili in ga pretepli. Nazadnje so ga obsodili na smrt in ga z mlinskim kamnom okrog vratu vrgli v reko Enns, da je umrl kot mučenec. To se je zgodilo 4. maja leta 304, zato je bil ta dan izbran za njegov god. Telo, ki so ga pozneje našli je pokopala vdova z imenom Valerija. Mučenikovo telo je pokopano nedaleč od Lauriacuma, nad grobom je kasneje nastala slavna opatija St. Florjan.

Čaščenje sv. Florjana je razširjeno po Avstriji, Bavarskem, tudi po naših krajih. Sv. Florjan je zavetnik proti požarom in poplavam ter gasilcev. V Dravski banovini so se gasilci imenovali tudi »vitezi svetega sv. Florjana«.