Energija in sporočilnost dreves Marijana Vodnika

Marijan Vodnik je človek, kakršnih danes ni več veliko. Še zna prisluhniti naravi in se pogovarjati z njo. Medtem, ko z dletom ponovno oživlja podrta drevesa, mu ta šepetajo o sebi, o krajih, kjer so rasla in ljudeh, ki so postajali v njihovi senci. Les razkriva še en detajl iz življenja starih Slovanov. Kadarkoli je na svet privekal nov Zemljan, so posadili zanj drevo in to je raslo skupaj z njim in živelo ob njem kot neka bratska energija. Marijana Vodnika spremlja skozi življenje nešteto dreves, ki jim v podobah vdahne svojo energijo, da les ponovno oživi.

Dan po 80-letnici, v torek, 22. septembra 2020, je Galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki gostila odprtje kiparske razstave Domžalčana Marijana Vodnika, ki že vrsto let ustvarja lesene skulpture iz lesa. Njegova dela odlikuje prepletenost oblik, z nizom praznin in polnosti lesa, iz katerih izžareva energija in sporočilnost dreves. Od tu tudi naslov razstave »Energija in sporočilnost dreves«, ki skupaj predstavljajo tako umetniški kot tehnološki podvig. Kot pravi osemdesetletni Marijan Vodnik, s svojimi skulpturami ohranja energetski potencial dreves in obenem podaljšuje življenjsko dobo debel.

Ob odprtju razstave je v programu, ki ga je vodila Tatjana Oblak Milčinski, vodja Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, Marijan Vodnik spregovoril zbranim sorodnikom, prijateljem in ljubiteljem rezbarstva v svojem slogu. »Nikoli še nisem posekal drevesa za namen klesanja, vedno pa v dele debel klešem zato, da bi podaljšal življenje dreves. Vedno klešem v en kos drevesnega debla in to samo ročno z dletom in lesenim batom tako, da ohranim ves energetski potencial in vsebino dreves,« je pojasnil Vodnik, ki je drevesa vzljubil že v otroških letih. Domžalčan, po izobrazbi arhitekt, si je osnovna rezbarska znanja nabral pri stricu Maksu Bergantu, znanemu kamniškemu podobarju. »V mojih lesenih izpovedih se je tako zvrstilo že kar preko štirideset različnih drevesnih vrst, zraslih v domačem okolju. Vedno klešem unikatno in se ne ponavljam, saj je tudi del drevesnega debla neponovljiv. Razmišljanja ob vklesovanju skušam v obliki akrostiha naslova stvaritve tudi napisati in misli nevsiljivo ponuditi gledalcem.«

V galeriji Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika je razstavljenih triintrideset njegovih del iz osemindvajsetih vrst lesa, med njimi tudi veličastna izklesana skulptura iz slive z naslovom »KORONA«, ki je med obiskovalci vzbudila veliko zanimanja. Sicer pa vseh triintrideset rezbarij predstavljajo veliko delo rezbarskega mojstra Marijana Vodnika, vse rezbarije so iz enega kosa lesa in so prav tako vredne pozornega ogleda. Rezbarski umetnik Marijan Vodnik je posebej za naš portal šel od rezbarije do rezbarije ter povedal zgodbo o izvoru drevesa in izžarevanju energije, ki se širi v obliki izrezljanih podob.

Ob odprtju razstave je Tatjana Oblak Milčinski iz Zavoda Ivan Cankar Vrhnika dejala, da so drevesa (les) spremljala človeško civilizacijo že od pradavnine – tako v tehnološkem kot duhovnem smislu. »Ni torej nenavadno, da je človek do dreves vzpostavljal že nekdaj skrajno spoštljiv odnos. Vsem starim ljudstvom je bila lastna vera v bogove, demone, duhove, ki bivajo v žilah, koreninah, krošnjah, deblih, plodovih dreves; ti so skrbeli za vse dobrine, ki jih potrebujemo – slovanska beseda za najdragocenejšo od njih – za zdravje torej, še danes prihaja z drevja. Pod drevesi so Stari Slovani urejali življenje vaških skupnosti, častili so breze, hrast naj bi bil Perunovo drevo, pod rajsko jablano poseda Kresnik, Slovenci pa smo še posebej navezani na lipe; nekoč smo iz lipovine rezljali malike – lipove bogove, še danes pa, ko se kaj posebnega zgodi, posadimo lipo«.

Razstavi je dodaten kulturen pečat dal še nastop učenk na violini, s prav tako čarobnim kosom lesa, violino sta zaigrali mlada umetnica Lena Pupis, učenka 3. razreda Glasbene šole Vrhnika ter učenka 6. razreda violine, Kristina Nahtigal iz Glasbene šole Vrhnika, na klavirju ju je spremljala Kaja Stražar. Mentorica obeh mladih violinistk iz GŠV pa je Veronika Brecelj.

Razstavo v Cankarjevem domu na Vrhniki si je mogoče ogledati od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure in ob nedeljah od 10. do 12. ure ter ob drugih prireditvah. Razstava bo odprta do 18. oktobra 2020.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar