Država kaže interes, da bi olajšala življenje rokodelcem

Rokodelska obrt v Sloveniji se sooča z aktualnimi izzivi za ohranitev in nadaljnji razvoj rokodelstva pri nas. Gre namreč za to, da rokodelci še nimajo povsem izoblikovanih pravnih temeljev. S tem namenom se je leta 2014 začel povezovati z rokodelskimi centri po državi Razvojni center Srca Slovenije. Vzpostavili so Konzorcij rokodelskih centrov Slovenije, po izteku prvega mandatnega obdobja 2014 – 2018 pa ga sedaj vodi Rokodelska zadruga CDUO Slovenska Bistrica s strokovno vodjo Ljubico Zgonec Zorko. O njihovem delovanju smo se pogovarjali z Gordano Bilušić iz Zavoda za kulturo, turizem in razvoj Rogatec, ki je obiskala Rokodelski dan na gradu Tuštanj v začetku junija.

V Konzorcij rokodelskih centrov Slovenije je vključenih devet partnerjev, in sicer Društvo rokodelcev – Rokodelski center Moravče, Rokodelski center Ribnica, Zavod Marianum Veržej – Center DUO, Center domače in umetnostne obrti, rokodelska zadruga z. b. o. (CDUO Slovenska Bistrica), Rokodelski center DUO Škofja Loka (Razvojna agencija Sora d. o. o.), Rokodelski center Rogatec (Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec), Gimnazija Jurija Vege Idrija – Čipkarska šola Idrija, Rokodelski center Koroške (Podjetniški center Slovenj Gradec d.o.o.) in Mreža rokodelcev Srca Slovenije (Razvojni center Srca Slovenije d. o. o.).

Kateri so glavni izzivi rokodelstva v Sloveniji?

V tem trenutku področje rokodelstva še ne spada k ustreznemu ministrstvu, pod katerim bi razvijali dolgoročno vizijo in strategijo razvoja tega področja. Rokodelstvo se dotika številnih področij, pri tem pa zakonodaja otežuje delovanje rokodelcev. Trenutni status rokodelce obravnava kot običajne podjetnike, Konzorcij rokodelskih centrov Slovenije pa si prizadeva, da bi skrbnik tega področja postalo Ministrstvo za kulturo. Mnenje konzorcija je, da je rokodelstvo pomembna kulturna in gospodarska panoga, ki si zasluži pozornost v izobraževalnem, kulturnem in gospodarskem sektorju razvoja Slovenije.

Drug večji izziv rokodelstva je povezan s prenosom znanja oziroma področjem izobraževanja, saj gre za pomanjkljiv način prenosa znanj.

Kakšen status bi imeli potemtakem rokodelci?

Želimo si, da bi imeli rokodelci podoben pravni status tistemu, kot ga imajo samozaposleni v kulturi. Upamo, da bi bila rokodelcem omogočena možnost davčne olajšave. Država bi lahko pomagala tako, da se morda subvencionirali prispevki. Mislimo namreč, da je rokodelstvo izjemno pomemben del naše kulturne dediščine in če želimo ohraniti in spodbuditi mlade rokodelce, da ohranjajo prenos teh znanj in veščin tudi naprej, bo morala tukaj seveda tudi država pomagati. In država ima sedaj posluh. Trenutno je na Ministrstvu za gospodarstvo ustanovljena Medsektorska delovna skupina, ki mora do konca letošnjega leta pripraviti oceno stanja, kakšna je in konkretne predloge, kaj lahko država uredi predvsem na področju prenosa rokodelskega znanja. Potem se bomo dogovorili še za vnaprej, na kakšen način lahko pomagamo rokodelcem.

Nosilcev rokodelskih znanj je vse manj, kako je urejeno to področje?  

Drug večji izziv je povezan s prenosom znanja oziroma področjem izobraževanja, saj gre za pomanjkljiv način prenosa znanj. Trenutno ni ustreznih izobraževalnih oblik, še posebno za rokodelce, ki bi se želeli z obrtjo poklicno ukvarjati. Prav tako je veliko mojstrov že starih in v Konzorciju se zavzemamo za ustrezen prenos znanj ter odpravo v pomanjkanju formalno javno veljavnih izobraževalnih programov za področje rokodelstva. Če naše starejše rokodelce izgubimo in če se to znanje ne bo preneslo na mlajše generacije, ga bomo izgubili. To bi bilo zares škoda, saj ga imamo veliko po celotni Sloveniji.

Če naše starejše rokodelce izgubimo in če se to znanje ne bo preneslo na mlajše generacije, ga bomo izgubili.

Ali Pravilnik o osebnem dopolnilnem delu ne zadošča na področju rokodelstva?

Pravilnik o osebnem dopolnilnem delu ima zelo malo dovoljenih aktivnosti za rokodelce. Kot rečeno je status rokodelk in rokodelcev neurejen, prav tako tudi ni ustrezna statusna in davčna zakonodaja. Osebno dopolnilno delo za rokodelce je odlično za začetek, ko še nimajo toliko trga oziroma razvitih prodajnih poti, da bi lahko ustanovili samostojno podjetje. Žal se pojavi pomanjkljivost, in sicer so dovoljenja samo glede izdelave in prodaje izdelkov, vse ostale aktivnosti, ki so ključne za naše področje, kot so prikazi, delavnice in tečaji, torej prenos znanja pa niso dovoljene.

Katere aktivnosti so bile izvedene v preteklosti?

Leta 2015 smo imeli okroglo mizo, na kateri smo javnosti predstavili izzive rokodelstva in nakazali ustrezne rešitve. Udeležili so se je predstavniki Ministrstva za kulturo, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Obrtne zbornice Slovenije, Etnografskega muzeja, etnolog in dva izmed partnerjev Konzorcija. Kot omenjeno konzorcij združuje devet partnerjev, skupno pa to povezuje več kot 750 rokodelcev, med njimi je več kot 140 nosilcev certifikata Art & Craft. Rokodelski centri so tudi v obdobju med leti 2010 in 2015 izvedli več kot 25 večjih projektov s področja rokodelstva. Svoje znanje in spretnosti so posredovali več kot 17 tisoč udeležencem preko delavnic, izobraževanj znanja in spretnosti.

Konzorcij združuje devet partnerjev, skupno pa to povezuje več kot 750 rokodelcev, med njimi je več kot 140 nosilcev certifikata Art & Craft.

Lani ste s pristojnimi ministrstvi oblikovali dokument Nacionalno zavezništvo?

Skupaj s pristojnimi ministrstvi in sogovorniki je Konzorcij po neuspelih poskusih oblikovanja zakona o rokodelstvu oblikoval omenjeni dokument. Slednji predstavlja konkretne korake v smeri celovite ureditve vprašanj, ki tarejo področje rokodelstva v Sloveniji. Prav tako je bila vzpostavljena Medsektorska skupina, v kateri sodelujejo predstavniki Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije in posameznih ministrstev. Cilj delovanja skupine je priprava konkretnih predlogov za spremembo zakonodaje. Dokument je uradno podprlo tudi več ministrstev, političnih strank in druge organizacije, ki delujejo na področju rokodelstva, z njim pa smo oktobra seznanili tudi predsednika Vlade RS Marjana Šarca.

Kakšno je zanimanje za rokodelstvo med mladimi?

Zelo veliko. V Rogatcu imamo na primer pet delavnic v okviru našega rokodelskega centra, in sicer steklarsko, lončarsko, pletarsko, tkalsko in mizarsko. Imamo urejene prostore in obenem mlade rokodelce, ki bi želeli sodelovati z nami ter tiste s katerimi že sodelujemo. Želimo spodbujati steklarje, sodelujemo s Šolskim centrom Rogaška Slatina, ki izvaja srednješolska programa steklar in tehnik steklarstva, med drugim imamo mladega mizarja. Mladi se zanimajo za lončarstvo, saj se jim zdi zelo zanimivo, imamo tudi mlado šiviljo, ki bi želela delovati na tem področju …

V Rogatcu želijo spodbujati steklarje, sodelujejo s Šolskim centrom Rogaška Slatina, ki izvaja srednješolska programa steklar in tehnik steklarstva.

Kje se kažejo potenciali na področju rokodelstva?

Definitivno je velik potencial v povezovanju rokodelstva s turizmom. Rokodelski centri so blizu turističnih destinacij in turistom bi na ta način omogočili izkustveno doživetje preko prikazov in delavnic rokodelstva, saj je Slovenija raznolika in etnološko bogata dežela. Ocenjujemo, da zaenkrat še niso izkoriščeni vsi potenciali in je mnogo možnosti za izboljšanje.

Ali prenašate znanja tudi med rokodelskimi centri, ki ste združeni v Konzorciju?

Tako je, med seboj sodelujemo, se učimo različnih tehnik, z namenom, da se to znanje ne pozabi, da se prenese naprej na mlade. Želimo si ohranjati specifike rokodelstva iz celotne Slovenije, obenem pa je takšen tudi interes države. Glede na to, da smo uspeli v teh petih letih prepričati državo, da je zdaj začela to področje urejati z Medresorsko delovno skupino, mislimo, da smo zelo na dobri poti. Seveda moramo vztrajati še naprej in bomo. Sodelujemo med sabo, sodelujemo sedaj z državo in podajamo svoje konkretne predloge, kaj bi se lahko uredilo na posameznih področjih rokodelstva, kaj potrebujemo, kakšne težave smo zaznali in kako jih rešiti.

Cilj Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije je ohranjati specifike rokodelstva iz celotne Slovenije, obenem pa je takšen tudi interes države.

Prinaša zaključek leta nadaljnje korake v smeri ureditve stanja rokodelstva v Sloveniji?

Verjamemo, da bodo ob zaključku letošnjega leta narejeni že novi koraki v tej smeri. Medresorska delovna skupina mora do konca leta 2019 pripraviti poročilo. Kakšno je stanje in tudi konkretne predloge. V tem trenutku še ne moremo napovedati, kaj točno se bo dogajalo v prihodnje. Z naše strani je aktivno vpeta predstavnica Ljubica Zgonec Zorko, ki je vodja Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije in prihaja iz Rokodelskega centra Slovenska Bistrica. Predstavnica aktivno sodeluje z Medresorsko delovno skupino, ostali partnerji Konzorcija pa podajamo svoje stališče na naših delovnih sestankih.

Kakšni so vaši cilji in vizija za naprej?

Da se uredi pravni status rokodelcev, nudijo morebitne davčne olajšave, poskrbi za ustrezen prenos znanja. Govorili smo o rokodelski akademiji po vzoru čebelarske akademije. Razumemo, da je v prvi fazi urejanja področja rokodelstva, uvedba javno veljavnega izobraževalnega programa rokodelec/rokodelka težje izvedljiva, zato bi lahko začeli z akademijo. Predvsem, da bi se lahko rokodelcem pomagalo s kakšnimi subvencijami, da bi bili vključeni v projekte Evropske unije ter bi bilo malo več aktivnega dogajanja in delovanja.

Konzorcij rokodelskih centrov Slovenije si želi, da bi se rokodelcem pomagalo s kakšnimi subvencijami.

Sodelujete tudi z rokodelci iz drugih držav?

Da, sedaj smo začeli. Po državah Evropske unije je status rokodelca različno urejen. Na primer na Madžarskem zelo podpirajo rokodelce, kolikor je meni znano, njihovo delo ni obdavčeno in takšna ureditev rokodelce resnično spodbuja k delovanju. Nekatere države, kot je Madžarska, so primeri odlične prakse in so nam za vzor.

Avtor: Lea Smrkolj; Foto: Lea Smrkolj in arhiv Gordane Bilušić, Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec

 

Tagi