Domžalska premiera filma Dober dan za delo

Armin se odpravi na obetajoč razgovor za delo hišnika v osnovni šoli. Na poti do šole naleti na prometno nesrečo, v kateri je hudo poškodovan kolesar. Povzročitelj nesreče je brezvestno pobegnil in Armin je edini, ki priskoči na pomoč. Ob prihodu reševalcev in policije ga čaka še zasliševanje o samem dogodku in ko končno prispe do osnovne šole, je razgovorov že konec. Delo je bilo oddano Izetu. Še preden noseči ženi Jasmini pove o ponesrečenem razgovoru, se delo ponudi pri znancu njegovega svaka in prijatelja Kenana. Kenan ga odpelje v klavnico na robu mesta, vendar se kmalu izkaže, da Armin ni sposoben zaklati živali. Armin v klavnici vseeno dobi delo varnostnika. Kmalu Armin ugotovi, da delavci v klavnici kradejo. Prepričan, da ravna prav, prijavi krajo lastniku klavnice. Delavci, ki so vpleteni v krajo, ga izigrajo in prikažejo v slabi luči, tako da Armin izgubi tudi to delo. Jasmina izve za dogajanje in Armina postavi pred vrata. Armin se, povsem prizadet in iracionalen zaradi vsega, kar se mu dogaja, odloči, da bo šel k Izetu, ki mu je pred nosom speljal službo hišnika v osnovni šoli, s prošnjo, da mu ta odstopi delo… Bosanski film slovenskega režiserja Martina Turka je po avtorjevih besedah »portret človeka, ki je predober za ta svet«.

V četrtek, 07. 11. 2019 je v Mestnem kinu Domžale potekala domžalska premiera filma »Dober dan za delo«, katerega sta se pogovoru po filmu, ki ga je vodil Jure Matičič iz Mestnega kina Domžale, pridružila scenarist in režiser Martin Turk ter August Adrian Braatz, ki jev filmu poskrbel za glasbo.

Kot je povedal scenarist in režiser Martin Turk, je v koprodukciji Turčije, BiH-a in Slovenije predstavljen “portret človeka, predobrega za ta svet”. Martin Turk je ob tem spomnil, da je delo glavna življenjska dejavnost in vir človekove identitete. Brez dela po njegovih besedah človek izgubi samospoštovanje, počuti se manjvrednega, nekoristnega, nepotrebnega, odvečnega sebi in svojim bližnjim. »Armin potrebuje delo, da enostavno opraviči svoj obstoj ter svojo vlogo moža in očeta, vendar mu na poti do cilja stojijo ljudje, ki imajo delo, a ga ne spoštujejo in živijo po neki drugi, razvrednoteni lestvici moralnih načel. Tragičnost Arminovega lika vidim na eni strani v njegovi moralni drži, ki je pristna in ganljiva, na drugi strani pa ga prav ta na neki način ves čas ovira pri tem, da bi uresničil svoj cilj,« je v pogovoru dejal Martin Turk.

Film je svetovno premiero doživel na lanskem filmskem festivalu v Sarajevu, na letošnjem 22. Festivalu slovenskega filma (FSF) pa so mu namenili vesno za posebne dosežke. Fotografijo podpisuje Radislav Jovanov – Gonzo in montažer Jurij Moškon, za glasbo je poskrbel August Adrian Braatz, za zvok Igor Čamo, scenografka in kostumografka je bila Emina Kujundžić, oblikovalka maske pa Lamija Hadžihasanović – Homarac. V filmu je scenarist in režiser Turk postavi na Arminovo vijugasto pot kopico ovir, vključno s pokvarjenim avtomobilom, izgubljenim telefonom, šolskimi sestanki pri psihologinji zaradi sina, zamujenim ginekološkim pregledom noseče žene in skoraj brezupnim pomanjkanjem denarja. Kot je dejal Martin Turk, v poplavi neljubih dogodkov ni nikoli ponavljajočih ali pretiranih prizorov, kar lahko avtorju štejemo v velik plus. August Adrian Braatz, avtor glasbe pa je glasbo lepo vkomponiral v pripovedni ritem, ki odseva ritem resničnosti – čeprav z več padci kot vzponi. August Adrian Braatz je v pogovoru dejal, da je imel za glasbo proste roke, le v kadrih z vožnjo v avtomobilih je režiser hotel nekaj pristnega, radijskega. Zato je glasba res enkratno vkomponirana v kadre, ki s tem gledalcu še bolj približa misel, da je vsakdanje življenje polno razočaranj, a film sporoča, da je ta boj vredno bojevati v imenu ljubezni in družine.

Film Dober dan za delo je posnet v bosanskem jeziku. Slovenska koproducentka filma je Ida Weiss iz produkcijske hiše Bela Film, nastal pa je tudi s finančno podporo SFC-ja. Kot je ob koncu pogovora dejal Martin Turk, so bile kritike nadvse dobre, saj je eden prvih režiserjev, ki se je snemanja lotil brez ene besede in kadra o vojni, kar je prineslo nov veter v ustvarjanju življenja v tej nekdanji jugoslovanski republiki. Zdi se, da dandanes občutno primanjkuje filmov, ki se ukvarjajo z vsakdanjim življenjem in običajnim človekom v Sarajevu – če ne štejemo tistih, ki govorijo o vojni ali njenih posledicah. Dober dan za delo kljub mednarodni ekipi, ki jo ima za sabo, odlično predstavi mesto, njegove prebivalce in njihove tegobe.

Portret avtorja

Martin Turk (rojen leta 1978 v Trstu) je leta 2004 diplomiral iz filmske in televizijske režije na AGRFT v Ljubljani. Leta 2003 je prejel univerzitetno Prešernovo nagrado za diplomski kratki igrani film Izlet (2003), ki je kasneje zaokrožil po festivalih in prejel več mednarodnih nagrad. Za debitantski kratki film Rezina življenja je leta 2006 na Festivalu slovenskega filma v Portorožu prejel vesno za najboljši kratki film, leta 2009 pa za televizijski film Soba 408 še nagrado filmskih kritikov za najboljši srednje metražec. Njegov kratki film Vsakdan ni vsak dan (2008) je bil izbran v sekcijo Štirinajst dni režiserjev filmskega festivala v Cannesu. Leta 2012 je posnel celovečerni igrani prvenec Nahrani me z besedami. Scenarij zanj je nastajal na pariški rezidenci canskega filmskega festivala, kamor ga je v prestižni izbor dvanajstih mladih filmskih režiserjev izmed več kot štiristo prijavljenih z vsega sveta imenovala žirija pod vodstvom direktorja festivala Gillesa Jacoba.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar