Dogodivščine dobrega vojaka Švejka v poletnem gledališču Studenec
V poletnem gledališču Studenec letos poteka že 12. kulturni poletni festival v okviru katerega se je tudi uprizarjala predstava Dogodivščine dobrega vojaka Švejka, ki je nastala pod taktirko režiserja Alojza Stražarja. V predstavi nastopa preko 80 igralcev, pevcev in plesalcev v vlogah vojakov, stražarjev in meščanov. Razprodane predstave, dobra uprizoritev, pove da je kulturni poletni festival na Studencu pika na »i« v času poletnih dni v občini Domžale. Ker je zanimanje za ogled predstave velik, bodo dodatne predstave še 23. 24. In 25. avgusta ob 20.00 uri.
Vir: Kulturno društvo Miran Jarc (www.studenec.net)
Haškov Švejk je v razmeroma kratkem času po prihodu med ljudi po vsem svetu postal pojem nenasilnega odpora proti brezobzirnim in brezčutnim avtoritetam, posameznikom in institucijam vseh hierarhičnih stopenj, zlasti pa proti nesmiselnim vojnam, ki jih s svojimi politikami, filozofijami in ravnanji povzročajo in sprožajo te avtoritete in institucije. Kako je to postal? Švejk vendar ni upornik, ni protestnik, ki bi zavestno kogarkoli določal kot svojega sovražnika; tudi ni človeška reva, ki se zgolj uklanja nevšečnostim in prenaša tegobe, ker je brez moči proti njim. Je le človek, ki poskuša čim manj »stresno« preživeti v nenormalnih okoliščinah, v katere ga življenje znova in znova zapleta. Da mu je to omogočil, ga je Hašek opremil z najinteligentnejšo karakteristiko: »Pokorno javljam – zdravniški konzilij me je že spoznal za idiota!« Idiot, norec, torej »božji otrok«, ki vse življenjske položaje, vse odnose z navadnimi ljudmi in nadrejenimi sprejema prostodušno in stoično, z edino resno zavestjo: preživeti in pustiti živeti tudi drugim. S svojim prostodušnim ravnanjem, ki pa nikoli ni naivno, pač pa na poseben način iskrivo in zvijačno, spravlja vojaške in uradniške avtoritete, ki se neznansko trudijo uveljaviti svoj položaj in svojo »oblast«, v razmerja, ki jih bralci in gledalci predstav doživljamo kot smešne ali tragične, ironične ali sarkastične, parodične ali groteskne, vedno pa sproščujoče humorne. Švejk pa je trdoživi regrat, ki se trudi preživeti in cveteti v betonski razpoki, kljub temu da ga neprestano režejo in hodijo po njem. Tudi mi imamo »težave« z avtoritetami, s posamezniki in institucijami, ki nas pritiskajo in nas omejujejo, pa največkrat nimamo možnosti ne priložnosti, da bi se jim »oddolžili«. Zato nam tokrat škocjanska gledališka družina pod vodstvom režiserja Alojza Stražarja z dobrim vojakom Švejkom ponuja priložnost, da se tem, ki nam nevšečnosti v življenju povzročajo, »maščujemo« z gromkim, privoščljivim in sproščujočim smehom.
