Danski recept za srečo v Srečni hiši v Lukovici
Direktor danskega Inštituta za raziskovanje sreče in avtor knjig o sreči Meik Wiking, je četrti teden v novembru obiskal Slovenijo in se v četrtek, 21. novembra, ustavil tudi v Srečni hiši v občini Lukovica. Ko si odgovorimo in ozavestimo, kaj smo počeli ob tistih dneh, ko smo se počutili res srečne, lahko te aktivnosti vnesemo v naš vsakdan. Sreča je dolgotrajen proces, ki nas Slovence glede na globalno lestvico najsrečnejših držav na svetu v letu 2019 uvršča na 44. mesto med 156 državami sveta.
Danci že vrsto let veljajo za najsrečnejši narod. V čem je skrivnost sreče je s svojima knjižnima uspešnicama odgovoril Meik Wiking, ki se vrsto let ukvarja s proučevanjem sreče. Njegovi deli »Hygge: umetnost dobrega življenja po dansko« in »Lykee«, ki v danskem jeziku pomeni besedo sreča, sta priljubljeni tudi pri nas, sedaj pa smo imeli možnost, da smo slišali več o danskem konceptu sreče iz prve roke.
»Pri sreči ne gledamo na vrednost in moč denarja, saj poleg BDP-ja na stopnjo sreče vplivajo zdravje, stopnja svobode, velikodušnost in družbena podpora. V sodobnih časih iščemo srečo na napačnih krajih. Do večje stopnje sreče vodi vsekakor hvaležnost, da se spomnimo na to, kaj vse imamo, namesto da pozornost usmerjamo na tisto, česar nimamo,« je med drugim izpostavil Wiking v Srečni hiši.
Do srečnega življenja pridejo hitreje ljudje v manjših skupnostih
»To, kar dela ljudi srečne, je podobno po vsem svetu. Želimo imeti in najti smisel življenja, občutek povezanosti z ljudmi, da smo ljubljeni, prepoznani, da imamo zadostna finančna sredstva za preživetje in seveda zdravje,« meni Meik Wiking. Želje so enotne vsem, ne glede na to kje živimo. Ravno ustvarjanje lokalnega veselja za globalno srečo je bilo vodilo Alenke Lene Klopčič, ki je pred petimi leti ustanovila Srečno hišo v občini Lukovica, kjer je bil glavni namen pomagati otrokom iz rejniških in socialno ogroženih družin.
»Sreča je nekaj zelo težko dosegljivega, če ne delamo na tem vsak dan z drobnimi koraki. Tako kot je rekel tudi Meik in tega se sama že dolgo časa zavedam. S tem namenom sem pred petimi leti tudi nadela slogan ‘globalno veselje za lokalno srečo’. Šele s tem, ko ti gojiš zavestno veselje, to lahko vodi do dolgotrajnejšega občutka sreče, ki nikoli ni absoluten,« je dejala Klopčičeva.
Sreča je vsakodnevno zavestno delovanje
Deli Meika WIkinga sta Alenko Leno Klopčič navdušili in tako je prišla na idejo, da avtorja povabi na četrto konferenco En. Ekonomika & industrija 019. »Zazdelo se mi je, da je čas, da v Slovenijo pride takšna oseba, kateri bi prisluhnilo več ljudi o pomenu sreče. Sreča na delovnem mestu je zelo pomembna, saj smo večino budnega časa v službi. Če se ne počutiš dobro v službi, nisi srečen oziroma vsaj zadovoljen potem čutiš, da dnevi kar letijo mimo tebe. Kar naenkrat se lahko zaveš svoje starosti in postaneš depresiven, saj ugotoviš, da je šlo mimo tebe preveč dni, ko nisi užival.«
V teh so lahko obiskovalci prisluhnili, da ima vsak od nas možnost vplivanja na druge. Če delaš na sebi, gojiš srečo in lepe občutke do sebe, boš to hote ali nehote razdajal naprej. Wiking je v Srečni hiši povedal, da je zadovoljstvo odvisno tudi od opazovanja, kaj imajo ljudje v naši okolici. Če imamo občutek, da v primerjavi z drugimi ne napredujemo toliko oziroma nazadujemo, bo to vplivalo tudi na našo srečo.
Kakšen je recept za dansko srečo?
Županja občine Lukovica, mag. Olga Vrankar, se je strinjala Meikom Wikingom in Alenko Leno Klopčič, da je vseeno, kje biva posameznik, sreča je odvisna od nas samih. Izpostavila je star slovenski pregovor: »Sreča je v majhnih stvareh. Z majhnimi koraki je treba to srečo dozirati, da jo potem dobiš tudi več nazaj. Čeprav je teorija veliko lažja kot praksa, je dejstvo, da je vsak izmed nas že velikokrat poskusil tudi na lastni koži. Zdi se mi, da je recept za dansko srečo zelo podoben temu, kot je pri nas,« meni Vrankarjeva.
Alenka Lena Klopčič je ob zaključku prijetnega druženja dejala: »Tudi ko se zaveš trenutka, da si srečen, to ne pomeni, da bo trajalo do konca življenja. Sreča je proces, na katerem je treba stalno delati. Do sreče vodijo nenehne aktivnosti in dejavnosti.«
Avtor: Lea Smrkolj; Foto: Siniša Kanižaj
