Charleyeva teta vas bo imenitno zabavala do sredine avgusta
V minulem tednu smo dvakrat zapisali, da boste po ogledu nove in osrednje gledališke predstave 16. kulturnega poletnega festivala Studenec 2016 odhajali z nasmehom na ustih. In nismo se prav nič zmotili, kajti predstava Charleyeva teta Thomasa Brandona v priredbi in pod režijskim vodstvom Lojzeta Stražarja je spet ena tistih uspešnic, ki bo zagotovo privabila številne gledalce v enkraten avditorij Poletnega gledališča na Studencu.
Charleyeva teta ni značilna veseloigra, je prefinjena komedija, tudi komedija zmešnjav, če hočete. Ob njej vam ne bo niti za trenutek dolgčas, zato si čimprej zagotovite svoj zeleni sedež v gledališču na Studencu, da vam potem ne bo žal.
Posebnost predstave, ki je hkrati tudi dovolj drzna režiserjeva poteza, je glasba, ki jo glasbeniki izvajajo v živo, kar daje tokratni priredbi Charleyeve tete še prav poseben čar. Predstava se tako že spogleduje z muzikalom, do katerega ji manjka le še droben korak.
Režiser in avtor priredbe Charleyeve tete Lojze Stražar, predstave, ki so jo na Studencu igrali že pred devetnajstimi leti, ni imel lahkega dela. Ima pa odlično igralsko in pevsko zasedbo, s katero je ponovno dokazal, da lahko profesionalci po duši in tudi v svojem osnovnem poklicu ustvarijo enkratno predstavo. Težko je kogarkoli posebej izpostavljati, a vseeno povejmo, da so Primož Krt, Jure Sešek, Metod Palčič, Robert Vrčon, Pia Brodnik, Marjeta Cerar, Jože Vunšek, Eva Černe in ostala igralska druščina dali vse od sebe. V svoje vloge se znajo imenitno vživeti, tako da igra postane stvarnost, da se hote ali nehote še sami postavimo v vlogo enega od akterjev te simpatične komedije.
Včerajšnji premieri s številnimi spontanimi aplavzi je sledila obdaritev ustvarjalcev s šopki, kjer je največjega, šopek rumenih vrtnic, zasluženo prejel Lojze Stražar, ta neumorna duša gledališkega gibanja na Studencu. Saj je kar težko verjeti, da človek po petih mesecih trdega dela z igralci, s pevci, z glasbeniki, s kostumografi, z likovniki, s scenskimi delavci in drugimi premore toliko neverjetne energije, ki jo z vsem srcem predaja tistim, ki so na eni, in tistim, ki smo na drugi strani odra Poletnega gledališča na Studencu.
Charleyeva teta je predstava, ki jo v teh negotovih časih še kako potrebujemo, da se sprostimo, nasmejemo in se za trenutek preselimo v drug svet, svet mladosti, razigrane ljubezni in veselja. Kajti ta svet je – tudi po zaslugi več kot sto ustvarjalcev – lahko preprosto lep in nasmejan. In naj tak ostane kar do konca poletja.
