Tina Perić: Ćrtice

Mia, glavna junakinja romana, je poleti 1991, ob začetku vojne za Slovenijo, stara šest let. Ko ji starejša sestra Katarina naroči, naj se pripravi, da gresta, ko na dvorišču vidi vse sosede z vrečkami, hrano in odejami, je prepričana, da bodo imeli vsi skupaj velik piknik. V otroški naivnosti in nevednosti se ne zaveda, da so namenjeni v zaklonišče. Ampak kmalu zasluti. In kmalu se njeno življenje in življenje njene družine za vedno spremeni. Ne, ker bi bili v vojni. Ne, ker bi bili v življenjski nevarnosti. Njihovo življenje spremeni »problem s papirji«, kot v Mijini družini poimenujejo izbris, ko je bilo leta 1992 več kot petindvajset tisoč prebivalcev Slovenije izbrisanih iz registra stalnih prebivalcev. In prav to se je zgodilo Mijinemu očetu, državljanu Srbije. V obliki fragmentov iz Mijinega otroštva, pogosto zabavnih in nostalgičnih, ter zapisov njenih razmišljanj in dogodkov v obdobju odraščanja in pozneje odraslosti spoznamo, kako je to dejanje vplivalo na mnoge družine in kako je bilo odraščati v obdobju formiranja samostojne Slovenije, če nisi bil »čisto naš«. Kajti tako se je počutila Mia, hči Slovenke in Srba. Da ne pripada čisto, da so tisti, z eno črtico manj na zadnji črki priimka vedno krivi. Da so »Bosanci«. Pa čeprav so bili rojeni v Sloveniji, so hodili v slovensko šolo in so študirali v Sloveniji. In ker oče ni imel papirjev, niso mogli obiskati sorodnikov v Srbiji. Niso mogli na morje na Hrvaško, niti po nakupih v Trst ali Celovec. Skratka, niso mogli živeti običajnega življenja, kot so ga živeli njihovi sosedje, prijatelji in znanci.

Roman je zmes zabavnih otroških prigod in opisov dinamičnega družinskega življenja in druženja s prijatelji iz blokovskega naselja, v katerem pa je že čutiti vpliv predsodkov in diskriminacije. Otroci to predvsem čutijo in slutijo, med odraščanjem pa se Mia vedno bolj sprašuje o osebni krivdi in družbeni odgovornosti, razredni neenakosti, pripadnosti na podlagi narodnosti, vere, spola in podobno. Vpleta esejistična razmišljanja o prevzemanju vloge ženske, o odnosu do lastnega telesa, pomenu lastne sobe, solidarnosti, ki je družbeno pogojena, in tem, kako nas določa jezik.

Jezik pripovedovanja prehaja iz knjižne slovenščine v prekmurščino njene matere, očetovo srbščino, hrvaščino, ljubljanski sleng in angleščino, kar vpliva na pristnost in živost besedila.

Ne preseneča, da je avtorica romana, Tina Perić, študirala južno slavistiko s književnostmi. Kar nekaj poglavij v romanu namreč govori o pomenu jezika, predvsem maternega, o diskriminaciji na podlagi jezika, o književnosti bivših jugoslovanskih republik, o kateri učenci in dijaki v samostojni Sloveniji izvedo bore malo. In ni naključje, da je Tina Perić hči Srba in Slovenke in so se mnogi napisani dogodki zgodili njej. Na začetku knjige namreč napiše: »Liki so izmišljeni, dejanja nekoliko manj.« In prav tako ni naključje, da v poglavju Počitnice napiše: »To je moj prvi spomin na dogodek, ko sem se naučila zanikati bolečino. Ko sem se naučila reči, da ne boli, čeprav je bila bolečina neznosna. Da je ne bi kdo slučajno videl. Ker potem bi bolelo še bolj.« A v zadnjem poglavju tega avtofikcijskega romana preberemo optimističen zapis: »Za česat sem si pa kupila krtačo iz ščetin divjega prašiča. Ampak pri pridobivanju teh ščetin pujski nič ne trpijo, sem se prej prepričala. Veš, kako lažje se razčesavajo. Zdaj ful manj boli.« Morda je k zdravljenju bolečine pripomoglo tudi pisanje.

Tina Perić deluje na kulturnem področju in prevaja. Je soustanoviteljica Jezikovne zadruge Soglasnik. Delovala je kot pevka in avtorica besedil v elektro-punk skupini Ludovik Material, s katero je izdala dva albuma in nastopala po Evropi. Soustvarja prekmurski glasbeni cikel in od leta 2023 tudi festival Nindri Indri. Ćrtice so njen literarni prvenec, nagrajen z nagrado za najboljši literarni prvenec 2024 in nominiran za nagrado kresnik 2025. Spremno besedilo k romanu sta napisala pisatelj Goran Vojnović in sociologinja, profesorica na ljubljanski Filozofski fakulteti, Milica Antić Gaber.

Vabljeni na pogovor z avtorico, ki jo bomo v Knjižnici Domžale gostili v Literarni kavarni  v sredo, 1. oktobra 2025, ob 19. uri. To bo tudi uvod v novo sezono bralne značke za odrasle Okusimo besedo, ki se začenja 1. 10. K sodelovanju vabimo vse starejše od 15 let. Za sodelovanje je treba prebrati 5 knjig s seznama in eno po svoji izbiri. Več o projektu nadete na povezavi.

Avtor: Tadeja Rode Teran, Knjižnica Domžale