Samo Javornik: Trilogija Lov na generala

Samo Javornik je doktor ekonomskih znanosti in predavatelj na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Aktiven je na področju svetovnega in finančnega svetovanja ter prestrukturiranja podjetij. Poleg ekonomije se ukvarja z ezoteriko, je mojster reikija in diplomant psihološke astrologije. Je tudi pisatelj in glasbenik. S skupino FolkRola so izdali šest albumov in posneli prav toliko videospotov.

Doslej je izdal dve knjigi s področja ezoterike, vse bolj pa se uveljavlja tudi kot pisec leposlovja. Po kriminalnem romanu Samooklicani je veliko zanimanja med bralci vzbudila trilogija Lov na generala, v kateri je združil zgodovinska dejstva, pustolovski duh in literarno domišljijo. Trilogija je namenjena vsem, ki jih zanima zgodovina, a si želijo več kot gola dejstva. Poleg vpogleda v zgodovinske dogodke trije romani prinašajo napeto pustolovsko zgodbo, polno akcije, dinamike in pogosto tudi humorja.

Osrednji lik romanov je general Alexander Löhr, eden ključnih Hitlerjevih vojskovodij na Balkanu. Javornik na njemu svojstven način rekonstruira zgodovinske dogodke od obdobja med obema svetovnima vojnama do konca druge svetovne vojne.

Prvi roman, ki nosi naslov Operacija Maščevanje & Operacija Merkur, se začne v obdobju med obema svetovnima vojnama. Bralec že na začetku spozna Aleksandra, iznajdljivega dečka slovensko-grških korenin z Jeznikove domačije v Legnu nad Slovenj Gradcem. Njegovemu življenju sledimo skozi vse tri dele trilogije, saj je kot učenec generala Löhra in vojni pilot pomembno vpet v vojno dogajanje na Balkanu. Zgodba fiktivnega junaka, ki predstavlja pisateljev alter-ego, se skozi celotno trilogijo prepleta z zgodbo generala Alexandra Löhra. Pisatelj se v tem delu osredotoči na bombardiranje Beograda in invazijo na Kreto. Poleg fiktivnih likov iz odreda Frdamanih v romane vpleta resnične zgodovinske osebnosti – Hitlerja, Göringa, Churchilla, Tita, Prežihovega Voranca …

Drugi roman, Operacija Belo & operacija Črno, razkriva ozadje krvavih spopadov ob nemških ofenzivah na Neretvi in Sutjeski. Avtor izpostavi osebnostne lastnosti voditeljev in popiše vojaške strategije ter čudežne preboje, ki so zaznamovali usodo Balkana. Med resničnimi in izmišljenimi liki se odvija boj za preživetje, zgodovina se prepleta z osebnimi zgodbami in razkritji o Titovi revoluciji.

Tretji del, Operacija Pliberk, se odvija v zadnjih dneh druge svetovne vojne. General Löhr po kapitulaciji v Topolšici skuša pobegniti v Avstrijo, a mu peščica partizanov to prepreči. Zgodba se zaključi s sojenjem v Beogradu in opominom na revolucijo, ki v včerajšnjih privržencih prepozna današnje sovražnike.

Avtor se v trilogiji, ki je v celoti izšla ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne, loteva pozabljenih resnic, v zgodbo vnaša razmislek o naravi vojne, revolucije, oblasti in resnice. Bralca opomni na dejstvo, da zgodovino vedno pišejo zmagovalci, in pod vprašaj postavi uradne zgodovinske resnice. Piše o dogodkih, ki jih ne najdemo v zgodovinskih učbenikih, in kritično osvetljuje vlogo zgodovinskih osebnosti, zlasti Josipa Broza Tita.
Čeprav se zgodba bere kot pustolovsko akcijski roman, je zasnovana na resničnih zgodovinskih dogodkih, kar ji daje dodatno težo. Opozarja, da v vojni ni zmagovalcev, kar je glede na trenutno družbeno dogajanje pomembno sporočilo.

Vsaka knjiga je opremljena s predgovorom in napotki za branje ter izbranimi fotografijami vojakov, generalov, orožja in vozil iz obdobja druge svetovne vojne, ki dodatno poglobijo bralno izkušnjo. Na koncu vsakega dela trilogije najdemo tudi analizo horoskopa osebnosti in dogodkov, o katerih beremo, kar jih osvetli še s povsem druge perspektive.

Sama Javornika bomo v Knjižnici Domžale gostili v Literarni kavarni v ponedeljek, 10. novembra 2025, ob 19. uri. Udeležba na dogodku bo veljala tudi za bralno značko Okusimo besedo. Vabljeni k obisku in branju. Več o projektu nadete na: spletni strani.

»Prevzet je bil, kako so ljudje programirani, da kar se da hitro pozabijo na pretekle dogodke. Še pred ne tako dolgo so se v teh krajih dogajale grozljive stvari. Bil jim je priča. Celo v središču dogajanja je bil. Sedaj pa je življenje teklo, kot da se tam nikoli nič ni zgodilo. Ljudje se prav nič niso obremenjevali s preteklostjo. Svoje junake so odložili v partizanske knjige in šolske učbenike. Enkrat letno so ob kakšni proslavi stare partizane zbezali iz njihovih državnih stanovanj, jih postavili na oder, pogostili z nekaj sendviči, obloženimi s pariško salamo, in z razredčenim malinovcem, jim v naročje potisnili rdeče nageljne ter naslednji hip za leto dni pozabili nanje. Tudi Aleksander je delil to usodo. Ni mu bilo mar. Takšna je pač usoda junakov. Vsak junak se mora prej ali slej soočiti z minljivostjo svoje veličine. Tako to gre.«
(Operacija Pliberk, str. 425)

Avtor: Tadeja Rode Teran, Knjižnica Domžale