Mitja Velikonja – Predstavitev knjige Ukrajinske vinjete v Knjižnici Domžale

Kulturolog dr. Mitja Velikonja je napisal “Ukrajinske vinjete”, ki jih je leta 2024 izdala založba Miš. Knjiga je zbirka desetih aktualnih esejev o kulturi bližnje vojne v Ukrajini, dopolnjenih s fotografskim gradivom, ki so ga med pogovorom v Knjižnici Domžale predvajali na projekcijskem platnu. Eseji osvetljujejo vojno stanje v napadeni Ukrajini skozi avtorjevo videnje in doživljanje ter hkrati ponujajo razmislek o ozadju dogajanja, zgodovinskih dejstvih in političnih mahinacijah. Knjiga prinaša vpogled v dogajanje z različnih zornih kotov – osebnega, sociološkega, političnega, ideološkega, literarnega, filozofskega in družbenega.

Predstavitev knjige je potekala v sodelovanju Knjižnice Domžale in Miš založbo v prostorih Knjižnice Domžale v sredo, 19. februarja 2025, med predvajanjem pa so se na projekcijskem platnu prikazovale fotografije iz Ukrajine, ki jih je avtor dr. Mitja Velikonja posnel. Mitja Velikonja se je namreč v zadnjem letu in pol trikrat odpravil v Ukrajino. Samo nazadnje je po njej prepotoval 4500 kilometrov, na vseh treh potovanjih pa posnel približno prav toliko fotografij. Nekaj teh je vključenih tudi v knjigo desetih esejev, ki se je tako rekoč začela pisati sama od sebe, na karkoli pač že.  Lepi in zgovorni so posnetki fotografij ulične ikonografije vojnega stanja,  svoja opažanja je zato sistematično strnil v deset poglavij, ki so v knjigi opisana. Tako se je lotil  preddverja, mesta, politike, ideologije, vsakdanja življenja, znanosti, besede, podobe, glasovi, posledice vojne. Pogovor je vodila Cveta Zalokar.

Knjigo je prof. dr. Mitja Velikonja napisal v maniri tako imenovane kritične naklonjenosti, ki po njegovih besedah pomeni postavljanje na stran napadenih ljudi. To pa ne pomeni, da ni obenem zadržan in celo kritičen do stvari, s katerimi se tudi na njihovi strani ne strinja. Kot eno glavnih spoznanj s poti v Ukrajino navaja, da je težko razumeti nekaj, kar zares ne doživiš – od blizu ali celo na lastni koži.

Založba Miš je s knjigo Ukrajinske vinjete kulturologa dr. Mitje Velikonje znova potrdila, da ostaja ambiciozna in kakovostna založniška hiša. Knjiga namreč med drugim vsebuje vrsto izvrstnih barvnih reprodukcij ulične umetnosti današnje Ukrajine, oblikoval pa jo je Žiga Valetič. Jezikovno jo je skrbno uredila Katja Bergles Bircman, zato je bralkam in bralcem prijazna ter ponos vseh sodelujočih in založbe. Takšno knjigo si avtor vsekakor zasluži.

Dr. Velikonja je Ukrajino doslej obiskal že trikrat – ob izidu prevodov svojih knjig in njihovi promociji. Kljub temu njegova knjiga ni zgolj potopis. Nasprotno, gre za kompleksno in večplastno podobo družbe, ki je v vojni, hkrati pa si odločno in vztrajno prizadeva za čim bolj normalno življenje. Avtor precej pozornosti posveča tudi ulični umetnosti, ki diha z družbo in jo na izviren način izraža. Predstavitve knjige v Knjižnici Domžale sta se udeležila tudi Janez in Irena Miš.

Prof. dr. Mitja Velikonja (1965) je profesor kulturologije in predstojnik Centra za preučevanje kulture in religije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Raziskuje balkanske in srednjeevropske politične ideologije, subkulture in urbane kulture, kolektivni spomin ter postsocialistične nostalgije. Je avtor več samostojnih knjig, med drugim leta 2022 izdane Podobe nestrinjanja, ki poglablja doslej prezrto področje študija in razumevanja grafitov. To tematiko zdaj nadgrajuje z esejistično-slikovnimi Ukrajinskimi vinjetami. Njegovo vodilo je stari majevski napotek: »Hodi in se sprašuj.«

Čeprav so mu vsi nacionalisti enako tuji, se mu ob pogovorih z ljudmi vedno znova postavlja vprašanje: Kako bi se sam počutil v njihovi koži? Kako bi se odzval? Ko se vojna priplazi do naših vhodnih vrat, vpliva na vse – levičarje in desničarje, nacionaliste in pacifiste, domoljube in tiste, ki jim je vseeno, pod katero zastavo živijo.

“Tako sem se med vožnjami ali čakanji naredil majhen test: koliko časa traja, da naletim na podobe vojne, na bojevniško ikonografijo, besedišče domoljubja, na zvok domoljubne pesmi ali posnetke z bojišč. Povečini je šlo za sekunde.”

In tako naleti na najrazličnejše intervencije: v neki turistični ulici se je na displeju z valutami izpisal prodajni/odkupni tečaj za dolarje in evre, na mestu, kjer bi moral biti tečaj za rublje, pa je pisalo “Slava Ukrajini!”; v ukrajinščini “i tako do beskonačnosti”. Na mnogih prometnih znakih, ki kažejo obvezno smer proti vzhodu, je pripisano ime Putin, kar pomeni napotilo, naj se vrne domov. Putinov lik je mogoče najti na predpražnikih (z navodilom “Obrišite si noge”) in na toaletnem papirju (brez navodil).

Vojna ni le orožje – je tudi “krik, glas, zvok, šum, šepet, hrup, melodija”, resnica pa je njena prva žrtev. Avtor v svoji analizi ostaja kritičen do obeh strani, čeprav je jasno naklonjen tistim, ki so mu bližje.

Kaj vse je še opazil in spoznal v žitnici Evrope, ki jo vojna pretresa že skoraj tri leta, in na katere vire se je pri tem opiral, pa lahko izveste v videoposnetku.

Avtor: Miro Pivar; Foto, Video: Miro Pivar