Maša Jelušič: Profesor je končno mrtev

Roman Profesor je končno mrtev je literarni prvenec Maše Jelušič – avtorice, ki se je v svet literature podala po nepričakovani življenjski prelomnici in v njem našla izrazito samosvoj glas.

Maša Jelušič je doktorica znanosti, raziskovalka in dolgoletna poznavalka kriminalnega žanra. Njena pot v literaturo ni bila načrtovana, temveč se je odprla ob soočenju z boleznijo, ki je njen tempo življenja upočasnila, a hkrati razširila prostor za ustvarjalnost. Branje, ki je bilo prej strast, je preraslo v pisanje. Maša Jelušič danes ni le avtorica, temveč tudi ena od gonilnih sil slovenske literarne kriminalne scene – soustvarjalka Krimifesta in zagovornica žanrske literature, ki si zasluži resno bralsko in kritiško obravnavo.

Profesor je končno mrtev sodi v podžanr t. i. cosy crime oziroma domačne kriminalke. Gre za kriminalni roman, ki se zavestno izogiba eksplicitnemu nasilju, krvavim prizorom in senzacionalizmu. Namesto tega ponudi zaprt krog osumljencev, natančno zgrajeno uganko, jasno strukturo in razkritje, ki temelji na logiki. Že na samem začetku bralec dobi tloris hiše in seznam njenih stanovalcev – povabilo, da se skupaj z avtorico poda v detektivsko igro.

A ta roman ni zgolj poklon Agathi Christie in tradiciji klasične detektivke. V napeto zgodbo so vpletene sodobne družbene teme. Umorjen je upokojeni profesor kemije – izrazito negativen lik, ki je bil v preteklosti obtožen, ne pa tudi obsojen zaradi nasilja nad ženskami.

Njegovo smrt preiskuje kriminalistka Katjuša Jakopič, nekoč njegova žrtev in lik, ki zavestno presega ustaljene podobe ženskih preiskovalk. Ni ne ekscentrična genialka ne fatalna junakinja, temveč “povprečna” ženska – a prav v tem je njena moč. Ne uklanja se družbenim pričakovanjem, razmišlja samostojno in vztrajno sestavlja koščke resnice. Skozi njeno razmišljanje in pogovore se bralec seznani s feministično perspektivo dela na policiji in mestom ženske kot žrtve oziroma storilke kaznivega dejanja. Jelušičeva opozarja, da večino hudih nasilnih dejanj še vedno zagrešijo moški.

Avtorica v zgodbo vplete podatke o kriminaliteti, razmisleke o motivih za umor in vprašanja, kje je tista prelomna točka, ko človek prestopi mejo med mislijo in dejanjem. Prav ta spoj napete zgodbe, statistične natančnosti in družbene kritike daje romanu dodatno težo.

Profesor je končno mrtev je dokaz, da kriminalni žanr nikakor ni le “lahkotno branje”, temveč lahko odseva duh časa, odpira neprijetna vprašanja in ponuja kompleksne like. Ni naključje, da je knjiga že ob izidu pritegnila pozornost in bila nominirana za najboljši literarni prvenec. Profesor je končno mrtev je obetaven začetek serije, v kateri bomo Katjušo Jakopič gotovo še srečali.

Maša Jelušič je bila aprila 2026 gostja Literarne kavarne v Knjižnici Domžale. Intervjuju lahko prisluhnete tukaj.

Vabljeni k branju – in k lastnemu razreševanju primera.

Do včeraj ni nikoli, prav nikoli, pomislila na umor. Ko pa jo je danes zjutraj priložnost prvič oplazila, je do opoldneva že postala obsedena z njim. Ni dvoma, je razmišljala tisto nenavadno popoldne, zvečer bo zaspala kot morilka.

Nepremično je strmela v bled starikav obraz, v zaprte oči, globoko pogreznjene v lobanjske kosti. Če je odmislila raskav zvok in komaj opazno vzdigovanje prsnega koša, bi pred njo prav lahko ležal mrlič.

Mrlič. Beseda ji je odmevala v glavi. Bo res morila?

Nekoč je gledala oddajo o slavnem ameriškem detektivu. Rekel je, da ljudje morijo zgolj in le iz treh razlogov: zaradi denarja, strasti in želje po moči.

»Morda se sprašujete, ali obstaja še četrta kategorija,« je vprašal ta modri in izkušeni detektiv. »Ne, ne obstaja. Toda kaj pa ljubosumje, maščevanje, jeza, boste umovali. Vprašajte se naslednje: kaj jih povzroča? Na to vprašanje obstajajo le trije odgovori in zdaj jih veste.« (str. 11)

Avtor: Tadeja Rode Teran, Knjižnica Domžale