Gospodična z monstero

Mašo Ogrizek najmlajši dobro poznajo. No, zelo dobro poznajo njene zgodbe in like, ki nastopajo v njih. Mladim bralcem je blizu, saj v svoja dela rada vplete nenavadne, malce čudaške like, v njihovi družbi se namreč neizmerno zabava. Za njeno pisanje so značilne besedne igrarije in topel humor.

V Knjižnici Domžale se nam je Maša Ogrizek v letošnjem letu pridružila v okviru festivala Bralnice pod slamnikom, kjer so učenci OŠ Rodica in OŠ Domžale uživali v njeni družbi. Predstavila nam je Grozno šolo in ostale igrive zgodbice.

Avtorica je priljubljena pisateljica, ki jo poznamo tudi po stripih Luka iz bloka, pa igro-knjigi Koko mesto, po duhovitih zgodbah Koko Dajsa v mestu, nagrajeni Lisičji luni … Tokrat vam predstavljamo mladinski roman Gospodična z monstero, ki je s čudovitimi ilustracijami Eve Mlinar v letošnjem letu izšla pri Mladinski knjigi.

Samotarski in tihi Ceciliji se rutinsko življenje povsem spremeni, ko jo odpustijo. Zaposlena je bila kot socialna delavka in s svojim posebnim službenim zvezkom ter velikim loncem in monstero v njem, se odpravi domov takoj, ko ji sporočijo da je v službi ne potrebujejo več. Z veliko monstero ne more na avtobus, zato se domov odpravi peš. Na poti jo opazi deček Vanja, ulični glasbenik in ji pomaga pri prenašanju rastline. Vanja igra na ulicah skupaj z očetom in je v nasprotju z gospodično Cecilijo zelo odprt, zgovoren in vajen glasnega dogajanja. Vanja začne redno obiskovati Cecilijo in skupaj preživljata ure in ure. Zaradi začasne očetove odsotnosti se Vanja k Ceciliji celo preseli. Obema se dopade njun nasprotujoči se tempo ter način življenja, a kljub temu Vanja spodbudi Cecilijo k reševanju nekdanjih službenih posebnih primerov, ki so zapisani v zvezku. Cecilija se z vsakim delom zgodbe bolj odpira, pomaga drugim in spodbuja ljudi, ki jih spoznava. Z obujanjem družinske hiše pa v njeno dušo posijejo še toplejši žarki. Vanja ob vsem dogajanju pogreša starše, predvsem mamo, a tudi za ta odnos se v zgodbi najde poseben prostor.

Ob branju zgodbe se nam porajajo številna vprašanja, ki mlade bralce popeljejo tudi v svet odraslosti. Avtorica poudarja medosebne odnose, dotakne se različnih tem, s katerimi se srečujemo tudi v naših vsakdanjikih: izguba službe, iskanje identitete, prijateljstvo, žalovanje za ljubljeno osebo, solidarnost, iskanje življenjske sreče in še mnogo drugih stisk pa tudi želja in pozitivne naravnanosti. V zgodbi se stkejo tudi prijateljstva med ljudmi, ki nekako ne »pašejo skupaj« …

Že samo posvetilo v knjigi pa nam lahko polepša dan:

Ljudje smo kot hiše.
Včasih je treba odpreti okna in vrata.
In narediti prepih.

Odlomka iz knjige:

»Če česa ne potrebuješ, lahko to spraviva v škatle,« je Cecilija s pogledom drsela po sobi, ki jo je v prejšnjih dneh temeljito očistila, saj je pričakovala, da bo Vanja prišel k njej, in si to tudi želela.

»Vse mi je všeč,« je tiho iztisnil iz sebe deček, ki mu je šlo od sreče na jok. »A sem lahko malo sam?« je prosil, čeprav se je bal, da bo slišati nehvaležno.

»Seveda. Če boš kaj potreboval, sem v sosednji sobi,« mu je pokimala sostanovalka, s katero si bo odslej delil kopalnico in dneve, ter za seboj komaj slišno zaprla vrata.

Cecilija je še nekaj časa sedela pred hišo, opazovala zvezde in poslušala veter, ki se je ujel v krošnje dreves. Razmišljala je o Silvinih besedah. Najbrž je držalo, da ima Vanja srečo, da jo je spoznal. A veljalo je tudi obratno: ona je imela srečo, da je spoznala njega. Zdelo se ji je, da se je zaradi Vanje vse spremenilo.

Avtor: Katja Lamberšek, Knjižnica Domžale