Davorka Štefanec: Strašilka

Ob začetku branja Strašilke vsekakor ne dobimo občutka, kako pomembna je Albina naloga. Alba je namreč glavna junakinja romana za mlade, ki prihaja iz drugega sveta, imenovanega Podsvet. V naš, Medsvet, je prišla s posebno nalogo, ki pa se nam počasi razkriva med branjem zgodbe.

Vrstniki Albo kličejo Strašilka, saj s svojim videzom in vedenjem res ni podobna sovrstnicam. Kot vidimo njeno podobo na naslovnici knjige, je Alba dekle s posebno pričesko, s plaščem, ki ni ravno značilen za dekle njenih let in s torbo, ki jo nosi čez ramo. Njena podoba je idealna za zbadanje in to skupini srednješolcev poda dobro iztočnico.

Alba se trudi, da bi se za izpolnitev naloge približala sovrstniku Oliverju, pa ji kljub trudu ne uspeva najbolje. Skupaj se učita matematiko in ko Alba njegovemu prijatelju in pogumno reši življenje, se odnos okolice do nje popolnoma spremeni. Oliver brez predsodkov sprejme Albo, tudi njegova starša jo sprejmeta odprtih rok. Razvijati se začne neverjetna ljubezenska zgodba in okoliščine privedejo do tega, da se Alba med prehodom v svoj svet nehote razkrije Oliverju. Ko se vrne iz Podsveta se z Oliverjem pogovorita – razloži mu, od kod prihaja, kaj so njene naloge in da se kmalu vrača, saj bo postala vladarica Podsveta. Kakšna je torej ljubezenska usoda Albe in Oliverja? Preberite!

Zgodba je res izvrstno, sodobno ljubezensko-fantazijsko branje, napetost se ves čas stopnjuje in ob koncu si zaželimo, da bi nam avtorica postregla še z drugim delom. In točno to je storila – drugi del z naslovom Edina, vas že čaka na policah in vabi k branju.

Odlomka:

»Bil je na tleh in roko je imel še vedno na prsnem košu. Dvignila sem majico in mu pritisnila dlani na gole prsi. Natanko tja, kjer je imel srce. Dotik me je skoraj odbil, tako strahovit je bil električni impulz med mojo roko in njegovo golo kožo. Pod dlanmi sem čutila njegovo srce skoraj brez življenja, njegovo mlado, toplo, komaj še utripajoče srce.«

»Na obraz mu je legla senca in zavzdihnil je. Ulegla sem se k njemu na posteljo, moje telo se je prilagodila njegovemu, zapolnilo vse praznine in vdolbine, zapolnilo misli in srce; kot bi se sestavila dva kosa sestavljanke. Približal je glavo moji. Zaprla sem oči in si poskušala predstavljati, kakšna bi bila neskončnost z njim.«

Avtor: Katja Lamberšek, Knjižnica Domžale