Belo se pere na devetdeset, prvenec Bronje Žakelj

Prvenec Bronje Žakelj, Belo se pere na devetdeset, je pretresljiv, duhovit in navdihujoč biografski roman. Zgodba o odraščanju v sedemdesetih in osemdesetih letih vzbuja nostalgijo, hkrati pa nas skozi soočanje s strahom, izgubo in boleznijo pretrese do kosti. Roman, ki je izšel v Založbi Beletrina, je avtorica domžalski javnosti predstavila v ponedeljek, 12. novembra 2018, na Literarni kavarni v Knjižnici Domžale.

Belo se pere na devetdeset je pretresljiv, duhovit in navdihujoč roman, ki opisuje življenjsko zgodbo pripovedovalke, odraščajoče v sedemdesetih in osemdesetih letih. V knjigi in tudi v resničnosti njen otroški svet sestavljajo starši, brat Rok, tete in strici, babica Dada, pa benko (kakav), okusni Albert keksi, radijska Oddaja o morju in pomorščakih, Gavrilović in prenos sarajevskih olimpijskih iger.  Četudi v knjigi  govori o naštetem, je Bronjin  avtobiografski roman predvsem pripoved o odraščanju, soočanju z izgubo in boleznijo, pripoved o udomačevanju strahu in o vsem tistem, česar nočemo videti, dokler se s tem mogoče ne soočimo sami.

Z avtorico Bronjo Žakelj se je o njenem prvencu Belo se pere na devetdeset, na Literarni kavarni v domžalski knjižnici pogovarjala Tadeja Rode Teran, v kulturnem programu pa so dve pesmi iz svojih kitar izvabili učenci Glasbene šole Domžale. Iz prve roke smo izvedeli, je imel že po branju rokopisa o njem dobro mnenje dr. Matjaž Kmecl. Le-tega pa mu je dal za prebrati njen dedek po mamini strani.

Avtorica Bronja Žakelj je med drugim povedala, da se je knjige lotila, ker si je želela pisati, pisala pa jo je več let. Želela je pisati takšno literaturo, ki bi si jo želela sama brati, popolno, ne pa kot kakšen prazen tekst. O sami temi se ni spraševala, ampak ji je prišla nasproti sama. Tako je opisala svojo družino. Najprej  je začela pisati v preteklem času, a je opazila, da je boljša pripovedna perspektiva sedanjik, zato je vse, kar je napisala, spremenila. Med pisanjem se je spominjala preteklosti, ki jo je vedno bolj zanimala, zato se je vanjo vživela in spomini so privreli na plano. O samem naslovu pa je avtorica povedala, do so bile to zadnje besede matere, preden je umrla za rakom, ko je bilo njej štirinajst let.

Roman Bronje Žakelj je tako letošnje najlepše branje. Je literarizirana avtobiografija ali biografski roman, ki zajema njeno otroštvo in odraščanje, bolezen v družini, do materine smrti in bolezni avtorice same. Roman ima veliko izpovedno moč in je izjemno dobro napisana literatura. Avtorica Bronja je obiskovalcem prebrala nekaj odlomkov iz svoje knjige. Opozoriti je potrebno, da se pripovedovalkin glas spreminja, tako kot sama odrašča in zori. Posebno funkcijo v romanu ima humor, ob vseh krutih in težkih življenjskih preizkušnjah.

Bronja Žakelj, rojena leta 1969, je po izobrazbi diplomirana novinarka. Njeno veselje do pisanja je ostalo nekje med vrsticami revijalnega tiska in v redakcijah dnevnega časopisja, zato si je prvo službo poiskala v marketingu, danes pa dela v bančništvu. Ker med financami prostora za ustvarjalnost ni veliko, ljubezen do pisanja pa nikoli ni bila čisto zares pozabljena, se je odločila, da je čas, da napiše svojo prvo knjigo.

Tako je ta avtobiografski roman »Belo se pere na devetdeset« pretresljiva in ganljiva literarna pripoved, ki gleda v oči bolezni, minljivosti in strahovom. Je tudi pripoved o ljubeznih med hčerjo in materjo, med sorojencema, vnukoma in babico, odraščajočim dekletom in fantom … Je pa tudi pripoved o pogumu, moči, upanju in pomenu resnice. In ko preberemo to zelo berljivo knjigo, nam je jasno, da smo z njo dobili novo slovensko pisateljico. Belo se pere na devetdeset bo brez dvoma eden najbolj branih sodobnih slovenskih romanov.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar